Umrl je Peter Max, umetnik, ki je svet gledal z mavričnimi očmi
Peter Max, sloviti ustvarjalec barvite psihedelične pop umetnosti, ki je izražala optimizem gibanja »flower power« v šestdesetih letih, je umrl v starosti 88 let.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Njegove podobe so krasile vse od poštnih znamk do letal in križark. Max je umrl v ponedeljek, je v sredo sporočil njegov sin. Vzroka smrti ni razkril, znano pa je bilo, da je umetnik trpel za napredujočo demenco.
Igriv umetnik, ki je kljuboval času
Kariero je začel kot grafični oblikovalec v šestdesetih letih. Njegovi vrtinčasti, živobarvni in takoj prepoznavni motivi so postali sinonim za umetnost obdobja »moči cvetja«. Zaradi izjemne ustvarjalnosti ter igrivega in dostopnega sloga je ostal priljubljen tudi v 21. stoletju.
Bil je uradni umetnik olimpijskih iger, Super Bowla, avtomobilske dirke Indianapolis 500, svetovnega prvenstva v nogometu in številnih drugih velikih dogodkov. Njegova umetnost je krasila Boeing 777 in ladjo družbe Norwegian Cruise Line, portretiral pa je vse od ameriških predsednikov do Taylor Swift.
Njegove barve so bile povsod
Na vrhuncu slave konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let so bile njegove podobe cvetja, vesolja in risanih figur v žarečih turkiznih, oranžnih in neonsko zelenih barvah skoraj vseprisotne. Njegovi plakati so prekrivali stene študentskih sob, motivi pa so se pojavljali na urah, posteljnini in drugih gospodinjskih predmetih.
Ustvaril je celo naslovnice telefonskega imenika Manhattan Yellow Pages, ki so ga razdelili v milijonski nakladi. Leta 1969 se je s svojim značilnim temnim košatim brkom in širokim nasmehom pojavil na naslovnici revije Life.
»Spominjali se bomo njegove izjemne ustvarjalnosti, topline in radovednosti ter načina, kako je povsod videl lepoto in možnosti,« je ob njegovi smrti zapisal sin Adam Max. »Njegova umetnost je postala del ameriške kulture, toda najbolj bomo pogrešali človeka za njo – očeta, ki smo ga poznali in imeli radi.«
Družina je pobegnila pred nacisti
Rodil se je leta 1937 v Berlinu kot Peter Max Finkelstein v judovski družini. Ko je bil še dojenček, so pred nacistično Nemčijo pobegnili v Šanghaj. Pozneje so živeli v Tibetu, Izraelu in Parizu, nato pa so se pri njegovih 16 letih ustalili v New Yorku. Takrat je bil po lastnih besedah že velik ljubitelj ameriške kulture, predvsem stripov, filmov in jazza.
V New Yorku je študiral na ustanovah Art Students League, School of Visual Arts in Pratt Institute. Leta 1961 je s prijatelji odprl studio za grafično oblikovanje. Njegov drzni slog je nemudoma navdušil oglaševalske agencije, revije, podjetja in svet popularne kulture.
Sledil je poslovni razcvet. »Moje delo je bilo skoraj izkoriščano,« je nekoč povedal. »Bilo je na skodelicah, posteljnini, oblekah, svili, šalih in kravatah – na 70 različnih linijah izdelkov.«
Uspeh ga je začel motiti, ker ni več slikal. V začetku sedemdesetih let je zato za nekaj časa zaprl podjetje in se znova posvetil umetnosti. Eden njegovih največjih poznejših projektov je bila serija portretov Kipa svobode, ki jih je leta 1981 na povabilo prve dame Nancy Reagan slikal v Beli hiši.
Spori in sodni postopki
Njegovo zasebno in poklicno življenje so spremljale tudi polemike. Leta 1997 je priznal krivdo zaradi davčne goljufije, potem ko mu je ameriška davčna uprava očitala, da je prikril več kot milijon dolarjev prihodkov od umetnosti.
Sprva je bil obsojen na dva meseca zapora, a je kazen nazadnje prestal v programu, ki mu je omogočal delo zunaj zapora. Plačati je moral davčni dolg in 30.000 dolarjev kazni ter opraviti 800 ur družbenokoristnega dela s poučevanjem umetnosti na šolah v Harlemu.
Leta 2015 so javnost zaposlovali družinski spori med njegovo drugo ženo Mary Max in sinom Adamom iz prvega zakona. Sin in skrbnik sta trdila, da je Mary izčrpavala umetnikovo premoženje in z njim grdo ravnala. Ona pa je zatrjevala, da so ji preprečevali stike z možem in ukradli slike, ki so pripadale njej.
Mary Max je leta 2019 storila samomor, dva tedna po tem, ko je The New York Times objavil članek o sodnih sporih glede umetnikovega dela.
Umetnost na strani miru
Temne obtožbe iz njegovega zasebnega življenja so bile v ostrem nasprotju z vedro energijo njegovih del. »Barve so močne, včasih glasne, surove ali harmonične, vendar vedno silovite. Podobe so vedno na strani miroljubne narave,« je pojasnjeval. »Na slikah ne obravnavam negativnih stvari. Z njimi se ne ukvarjam ne v svojih mislih ne na platnih.«
Svoj pogled na svet je povzel z besedami: »Vse gledam skozi mavrične oči.«
Čeprav so nekateri menili, da ga »umetniški establišment ni jemal dovolj resno, so bila njegova dela predstavljena na desetinah muzejskih razstav po svetu. Newyorški Muzej moderne umetnosti ima v zbirki sedem njegovih del.
Prijatelj Beatlov in številnih drugih zvezdnikov
Maxu pogosto napačno pripisujejo likovno podobo animiranega filma in albuma Beatlov Yellow Submarine. Uradno je zasnovo ustvaril Heinz Edelmann. Max je sicer trdil, da je pripravil prvotno oblikovanje, preden je projekt predal Edelmannu, galerija Park West pa je njegovo sodelovanje opisala kot »zgodnje svetovalno delo«. Bil je prijatelj Beatlov in številnih drugih zvezdnikov. Močno ga je zanimala tudi vzhodnjaška duhovnost. V ZDA je pripeljal Svamija Satchidanando Saraswatija in mu pomagal pri širjenju joge.
Njegov prvi zakon z Elizabeth Nance se je končal z ločitvijo. Poleg sina Adama je za njim ostala hči Libra Astro.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
