Arhiv Štajerskega Tednika

V redni službi Vinko Möderndorfer ni bil nikoli; 24 ur na dan je bil v službi sam pri sebi, kar je še danes. Zaradi tega je v 43 letih dela tudi veliko nastalo, ker je toliko let delal pod »zoprno tlako svobodnega ustvarjalca«, kot se je izrazil o svojem svobodnem poklicu in svoji ustvarjalnosti. »Nimam občutka, da sem toliko delal, ampak samo, da sem pač delal. Začetek vsega pa je poezija. Tudi kadar delam film, sem pesnik, v bistvu je vse, s čimer se ukvarjam, poezija. Gre pa za različne žanre, ki se jih naučiš. Do danes sem napisal že več kot 100 radijskih iger. Tudi režije sem se naučil, tega te akademija ne nauči. Šele po svojem 30. letu sem se upal lotiti romana. Pred tem se mi ni zdelo, da ga bi lahko napisal. Mislim, da me zgodba sama poišče. Moje življenje je posvečeno temu, da opazujem in hodim skozi svet, ki je zame material za ustvarjanje. Drugega življenja ne poznam. Brez poezije in besed, umetnosti bi svet umrl. To je tisto, kar nas v bistvu ohranja na planetu.“

Preberite več v Štajerskem Tedniku