spletna stran LDS

##IMAGE-3488114##

V vasi Koblarji pri Kočevju bodo danes ob 17. uri odkrili spominsko ploščo dr. Lojzetu Čampi (1935 - 2000), gozdarju in ekologu, ki je delal za dobro Hrvaške in Slovenije. Dr. Čampa se je rodil 21. januarja 1935 v Crnih Lazih nad Čabrom v Gorskem kotarju, kjer je bila doma njegova mati. Njegov oče je bil iz Sodražice, torej znotraj obsežne gozdnate dežele suhe robe, Ribnice in Kočevske, kjer ljudje že tisočletje živijo z gozdovi in lesom. To je odločilno vplivalo na njegovo izobraževanje, strokovno delo in na njegovo življenjsko pot.

V zgodnjem otroštvu je doživel vse grozote druge svetovne vojne, podobno kot številne druge družine, ki so jim fašisti požgali domove in preživele odpeljali v taborišče lakote in trpljenja na Rabu. Po razpadu stare Jugoslavije je oče odšel v partizane, kjer je kmalu padel. Njegova mati pa se je z obema otrokoma podala na tvegano in dolgo pot, da so se lahko zatekli v vas Koblarji pri Kočevju, kot tudi drugi brezdomci, ker so bile tam prazne hiše, ki so jih zapustili Kočevski Nemci po svoji odločitvi, da se po šeststo letih vrnejo v svoj rajh.

Brez moža in očeta so živeli v skrajno skromnih razmerah. S sestro sta hodila v osnovno šolo v Stari Cerkvi, Lojze je nato nadaljeval šolanje na gimnaziji v Kočevju. Obsežni gozdovi in njegovo podedovano nagnjenje do naravnega okolja so bili odločilni pri izbiri študija gozdarstva, ki ga je končal leta 1964 z diplomo na gozdarski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Po diplomi je služboval na Biroju za gozdarsko načrtovanje v Ljubljani, ki ga je kasneje tudi vodil. Pri tem delu se je posebno poglobil v fitocenologijo, kar ga je vodilo v študij in reševanje ekoloških problemov in nato še v krajinsko ekologijo. Leta 1981 je prešel na Gozdarski inštitut v Ljubljani, kjer se je leta 1994 tudi upokojil.

Vrh njegovega strokovnega in znanstvenega dela je gotovo projekt »Žumberak-Gorjanci«, kjer je povezoval strokovno delo za slovensko in hrvaško območje Gorjancev. Na podlagi teh spoznanj je črpal tudi snov za svojo doktorsko nalogo, ki jo je uspešno zagovarjal na Univerzi v Zagrebu. S svojim delom na tem področju si je pridobil velik ugled pri nas in na Hrvaškem, kar se kaže tudi v nazivu višjega znanstvenega svetnika ter odgovornega urednika za Slovenijo pri Zagrebški šumarski enciklopediji.

Ustanovil je Društvo za varstvo gozdov, v katerega so se vključili gozdarski strokovnjaki, varstveniki narave ter predstavniki nekaterih političnih strank in zanesenjaki, ki jih je vzpodbudil za varovanje dragocenih slovenskih gozdov. Ob zmedi, ki je nastala zaradi nasprotujočih si javnih in zasebnih interesov ter Cerkve, ob zakonu in v denacionalizacijskih postopkih, se je tudi to društvo postavilo v bran ohranitve javnih (državnih) gozdov.

Lojze Čampa je s svojim strokovnim in z znanstvenim delom na področju gozdarstva in varstva narave veliko prispeval k ustvarjalnemu sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, kar še posebno cenimo v današnjem času, so zapisali v Ekološkem forumu LDS, katerega aktivni član je bil vrsto let. Zato bodo postavili dve spominski obeležji, in sicer v rojstnem kraju v Crnem Lazu ter v Koblarjih.