Arhiv Štajerskega Tednika

Stare in slabo vzdrževane (ali sploh nevzdrževane) zgradbe so ob potresnih sunkih, tudi šibkejših, zelo nevarne. To se je še enkrat več pokazalo tudi v Ptuju.

"Potres takšne intenzitete, kot je danes prizadel Hrvaško, bi v slovenski prestolnici povzročil rušenje dimnikov, morda bi razpokale ali se delno porušile najslabše grajene stavbe," ocenjuje inženir gradbeništva Angelo Žigon. Zato je ključnega pomena gradnja protipotresno varnih stavb ter protipotresna sanacija starejših.

Potresno varne so predvsem stavbe, zgrajene po potresu v Skopju leta 1963, ko so za vso tedanjo Jugoslavijo začeli veljati novi predpisi. Tako so večinoma varne tudi stolpnice, z izjemo dveh ali treh, tiste, zgrajene v zadnjih 20 letih pa so po njegovih besedah za pričakovane potrese absolutno varne. "Seveda se lahko zgodi izjema, a je sila neverjetna," dodaja.

Najbolj nevarni bloki, zgrajeni v začetku 50. in 60. let

Najbolj pa so v Sloveniji ogrožene večstanovanjske zidane stavbe, bloki s tremi ali štirimi nadstropji, zgrajeni v 50. in začetku 60. let prejšnjega stoletja. Te namreč nimajo dobrega razporeda sten, nekatere imajo morda tudi lesene strope, zato so najbolj potresno ogrožene.

Ob tem Žigon opozarja, da je treba morebitne razpoke na stavbah nujno takoj sanirati. Prvi potres lahko denimo povzroči eno razpoko, s čimer se nosilnost stene že zmanjša, pri naslednjem potresu, čeprav je manjši, pa lahko že povzroči porušenje. Vsaka razpoka sicer po njegovih besedah ni nevarna, to denimo velja za horizontalne razpoke, medtem ko je treba razpoke na nosilnih stenah čim prej sanirati.