Arhiv NTRC

Kosezi so bili staroslovenski družbeni sloj. Na poselitvenem ozemlju, kjer so živeli Slovenci, so se ohranili tisoč let, najdlje na Teharjah. Tukaj so vztrajali do zemljiške odveze leta 1848. Vodja železarskega muzeja Slavica Glavan je dejala, da so o kosezih pisali številni ugledni zgodovinarji, kot so dr. Pavel Blaznik, Janko Orožen in Milko Kos. Omenjeni strokovnjaki sicer zagovarjajo različne teorije glede nastanka te skupnosti. Po eni od teorij naj bi izvirala iz Karantanije. Šlo naj bi za vojake, ki so varovali kneza in so imeli možnost, da bi se uveljavili kot plemiški sloj, vendar je država prej razpadla. »Zgodovinarji se strinjajo, da so kosezi v to zgodovinsko obdobje stopili kot svoboden družbeni staroslovenski sloj. Imeli so svoje pravice in privilegije, med drugim so plačevali manj dajatev kot ostali,« je dejala Glavanova, ki je razstavo o kosezih pripravila v soavtorstvu z Matejem Ocvirkom.

Narodno tvorni Mlinarjev Janez

Teharska koseška plemiška skupnost je zajemala vasi okoli Teharij in kraje v Savinjski dolini. Teharski kosezi so bili prvič posredno omenjeni v 12. stoletju. Posebne pravice kosezov so prvi priznali in potrdili grofje Celjski. Čeprav so bili kosezi svoboden sloj, so imeli obveznost vojskovanja, vojaščino so služili pri vsakokratnemu zemljiškemu gospodu. Poleg tega so morali na delo, kadar so bila potrebna popravila gradu. Ker je koseška skupnost, ki je živela na Teharjah, dobro dokumentirana, si lahko obiskovalci razstave ogledajo različne listine, zapise iz urbarjev in drugo zanimivo gradivo.

O tem, kako so Celjski grofje poplemenitili Teharčane, je znanih več zgodb. Najbolj znana je zgodba o Mlinarjevem Janezu, ki je svojo zaročenko Marjetko ubranil pred zalezovanjem Celjskega grofa. Slednji je želel Marjetko ugrabiti, zato je v vas poslal ovaduha, preoblečenega v meniha. Mlinarjev Janez je s krajani razkril zaroto in ujel grofa. V zameno za njegovo svobodo so Teharčani zahtevali poplemenitenje, kar je grof tudi storil. Zgodba je zapisana v knjigi Josipa Pečnaka z naslovom Krajevna kronika teharskih plemičev. Po tej zgodbi sta nastali igra Mlinarjev Janez in opera Teharski plemiči. Glavanova je poudarila, da je imela igra, ki so jo velikokrat igrali na podeželju in v kateri slovenski junak premaga tujca, močno narodnobuditeljsko vlogo.

Preberite več v Novem tedniku