Splet je postal neznansko privlačen za spletne kriminalce
Ključni dejavniki tveganja so starost, spol, izobrazba, socialni in ekonomski status, poklic in geografsko območje
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V zadnjih tednih, mesecih in letih skoraj vsakodnevno v policijskih poročilih lahko beremo o primerih spletnega kriminala. V lokalnem okolju se najpogosteje pokaže kot kazniva dejanja spletnih goljufij, vdorov v informacijske sisteme ter krajo osebnih podatkov z vsem, kar temu sledi. Posebej ranljivi za tovrstno obliko kriminalitete so manjše občine, lokalna podjetja, obrtniki in posamezniki, ki pri svojem delu nimajo dovolj ustreznega znanja o varni rabi spleta in kibernetski zaščiti.
Kaj obsega spletni kriminal?
»Spletni kriminal obsega kazniva dejanja, ki jih posamezniki izvedejo z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij ali so usmerjena proti njim. V širšem smislu zajema dejanja, pri katerih so računalniški sistemi in omrežja sredstvo izvršitve (npr. spletne goljufije), enako tudi dejanja, pri katerih so ti sistemi neposredna tarča napada (npr. nepooblaščen dostop, napadi na informacijske sisteme),« pojasnjuje Ervin Stojnšek, vodja Oddelka za gospodarsko kriminaliteto v Sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Celje.
Spreminjajoča se oblika kriminala
Gre za spreminjajočo se obliko kriminala, ki se razvija vzporedno s tehnološkim napredkom. Za to obliko kriminala je značilna visoka stopnja prilagodljivosti, saj storilci hitro izkoriščajo nove tehnologije in ranljivost sistemov. Poleg tega ima pomembno lastnost nizkih vstopnih ovir, saj so na voljo številna orodja in storitve, ki omogočajo izvajanje kaznivih dejanj tudi manj tehnično usposobljenim posameznikom.
Ključni dejavniki tveganja
Za spletni oziroma računalniški kriminal je značilna tudi težavna dokazljivost, saj so digitalni dokazi pogosto razpršeni, lahko spremenljivi in zahtevajo ustrezno forenzično obravnavo. Posledično sta odkrivanje in pregon teh dejanj zapletena ter zahtevata mednarodno sodelovanje in interdisciplinarni pristop, pojasnjuje naš sogovornik.
Med ključne dejavnike tveganja sodijo starost, spol, izobrazba, socialni in ekonomski status, poklic in geografsko območje, ki v medsebojno povezano vplivajo na stopnjo ranljivosti posameznika. Starost je eden najpomembnejših dejavnikov. Mlajši posamezniki so zaradi pogoste uporabe digitalnih tehnologij bolj izpostavljeni napadom, hkrati se pogosteje pojavljajo kot storilci.
Kaj vpliva na vrsto spletnega kriminala?
Starejši so zaradi slabše digitalne pismenosti pogostejše žrtve spletne kriminalitete. Izobrazba in digitalna pismenost močno zmanjšujeta tveganje za osnovne napade, pri čemer strokovnjaki ne izključujejo dovzetnosti za zapletenejše prevare.
»Na vrsto napadov vpliva tudi socialni in ekonomski status, pri čemer so posamezniki z nižjim dohodkom bolj dovzetni za preproste napade. Največkrat se to pri njih zgodi v obliki finančnih prevar, medtem ko so premožnejši lahko tarča kompleksnejših oblik napadov. Dejavnik tveganja predstavlja tudi poklic, saj so osebe z dostopom do finančnih sredstev ali občutljivih podatkov pogosteje tarča ciljnih napadov,« dodaja Stojnšek.
Celovit in večplasten izziv
Spletni kriminal predstavlja celovit in večplasten izziv, ki zahteva celovit in sistemski pristop. Njegova izrazita internacionalnost pomeni, da storilci pogosto delujejo iz različnih držav, kar otežuje njihovo identifikacijo, zbiranje dokaznega gradiva in učinkovito kazenskopravno obravnavo. Dodatno problematiko predstavlja nizka stopnja prijavljanja kaznivih dejanj, saj žrtve zaradi občutkov sramu, nepoznavanja postopkov ali nezaupanja v organe pregona pogosto ostajajo pasivne, kar vodi v razkorak med dejanskim in evidentiranim obsegom kriminalitete.
Več vrst spletnih prevar
Z Europolom policija predstavlja, kako je možno spletne prevare pravočasno prepoznati in se jim izogniti. Splet je namreč postal neznansko privlačen za spletne kriminalce. Napadalci z umetelnimi zvijačami in obljubami iz posameznika izvabijo denar ali pridobijo dragoceno finančno informacijo. Prevare, v katerih nastopajo že zdavnaj pozabljeni in preminuli svojci ali nigerijski princi, še zdaleč niso več edino sredstvo za doseganje cilja.
Spletni kriminalci postajajo vedno bolj inovativni in vedno težje jih je odkriti. Sodobni spletni prevaranti storijo namreč vse, da se dokopljejo do denarja in/ali bančnih podatkov, pri čemer so se pripravljeni vživeti v najrazličnejše vloge, od direktorja do romantičnega ljubimca.
Ločimo več vrst spletnih prevar – direktorsko prevaro, poneverbo računov, spletno ribarjenje, telefonsko izvabljanje, lažna spletna mesta bank, ljubezenske spletne prevare, krajo osebnih podatkov in naložbeno prevaro ter lažne spletne trgovine in prevare pri spletnem nakupovanju.
»Spletni kriminalci postajajo vedno bolj inovativni in vedno teže jih je odkriti,« poudarjajo v Policijski upravi Celje.
Ervin Stojnšek, vodja Oddelka za gospodarsko kriminaliteto v Sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Celje: »Posamezniki z nižjim dohodkom so bolj dovzetni za preproste napade. Največkrat se to pri njih zgodi v obliki finančnih prevar, medtem ko so premožnejši lahko tarča kompleksnejših oblik napadov.«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
