Napada na Danskem dobivata nove razsežnosti
Potem ko sta se čez konec tedna v danski prestolnici Koebenhavn zgodila dva strelska napada, v katerih sta bili ubiti dve osebi, tamkajšnja policija pa ubila domnevnega napadalca, primer dobiva nove razsežnosti. Policija je tako prijela dva domnevna pomagača strelca, ki naj bi se želel pridružiti džihadistom v Siriji.

Danska policija je pridržala dva moška, ki naj bi pomagala 22-letniku, osumljenemu, da je v dveh napadih ubil dva in ranil pet ljudi. Moška so prijeli v nedeljo, danes pa so proti njima že vložili obtožnico in zanju odredili pripor.
Moška so prijeli na dveh različnih lokacijah in so ju zasliševali za zaprtimi vrati. Policija je že uvodoma sporočila, da naj bi moška napadalcu pomagala "z nasveti in dejanji" pri obeh napadih. Njun odvetnik je zatrdil, da ju obtožnica ne bremeni terorizma, temveč pomoči in podpore storilcu, kar je potrdila tudi policija.
Storilcu naj bi namreč pomagala znebiti se orožja in mu nudila skrivališče. Osumljena pomagača, ki naj bi bila priseljenca, zavračata obtožbe.
Danski mediji so pred tem poročali, da sta moška napadalcu pomagala priskrbeti orožje, uporabljeno v napadih, a policija tega ni želela komentirati. Policija je potem, ko je v nedeljo zjutraj ubila osumljenega napadalca, našla avtomatsko puško in dve pištoli.
Policija tudi ni potrdila poročanja medijev, da je osumljenemu napadalcu ime Omar Abdel Hamid Hussein, ki naj bi bil na Danskem rojeni Palestinec. A mediji so se razpisali, da je bil Hussein dva tedna pred napadoma izpuščen iz zapora, v katerem je odslužil dvoletno zaporno kazen za povzročitev hude telesne poškodbe.

Zaporniške oblasti pa naj bi zaradi izražanja želje, da bi se boril ob boku skrajne Islamske države v Siriji, uvrstile na seznam radikaliziranih zapornikov. Oblasti teh medijskih poročil prav tako niso potrdile.

Strelec naj bi poleg tega na svoj profil na družbenem omrežju Facebook malo pred napadoma s spletne strani YouTube prenesel video posnetek, ki hvali džihad. Preiskovalci sicer glede na prve ugotovitve niso našli povezav napadalca z Islamsko državo.
Očeta napadalca, ki naj bi bil palestinskih korenin, so dejanja sina šokirala. Za napada je izvedel šele iz telefonskega klica policije, je dejal, več pa ni želel povedati.
Po pisanju danskih medijev se je Hussein v noči na nedeljo delal opitega, da je lahko prišel blizu sinagogi, kjer je v glavo ustrelil 37-letnega Juda Dana Uzana.
22-letnik je nato pred sinagogo večkrat ustrelil še policista, ki sta ga poskušala ustaviti, in ju ranil. Policistoma je uspel pobegniti, so ga pa nekaj ur kasneje policisti izsledili pred njegovim domom blizu železniške postaje Noerrebro v Koebenhavnu in ga ubili.
Osumljenec naj bi nekaj ur pred napadom pred sinagogo v soboto popoldne napadel kavarno v Koebenhavnu, kjer je potekala javna razprava o svobodi izražanja. Pri tem je bil po navedbah nekaterih medijev ubit 55-letni danski režiser Finn Neergaard, trije policisti pa so bili ranjeni.
Policija je po napadih izvedla več racij na območju prestolnice, med drugim v spletni kavarni v bližini železniške postaje Noerrebro.
Ljudje so po napadih, ki sta pretresla Dansko, pred sinagogo polagali cvetje in prižigali sveče.
V luči napada na sinagogo je izraelski premier Benjamin Netanjahu čez konec tedna Jude v Evropi pozval, naj se pred terorističnimi napadi zatečejo v Izrael. To pa je naletelo na neodobravanje pri danskih Judih.

Glavni rabin na Danskem Jair Melchior je tovrsten poziv kritiziral, češ da se ne bojijo. Cilj terorizma je ljudem vliti strah, a kot je dejal, teroristom ne bodo dopustili, da jih prisilijo v spremembe vsakodnevnega življenja, življenje v strahu in beg. Judje se lahko preselijo v Izrael, a zato, ker imajo radi Izrael, ne pa, ker bi se bali živeti na Danskem, je dodal.
Tudi judovska skupnost na Danskem je zavrnila Netanjahujev poziv. "Hvaležni smo za Netanjahujevo skrb, a mi smo Danci - smo danski Judi, a Danci - in zaradi terorizma ne bomo šli v Izrael," je sporočil njihov tiskovni predstavnik Jeppe Juhl.
Danska premierka Helle Thorning-Schmidt je tamkajšnjim Judom svetovala, naj ne emigrirajo v Izrael. "Brez judovske skupnosti ne bi bili isti," je poudarila Thorning-Schmidtova. "Judovska skupnost je na Danskem navzoča že stoletja in je tu doma, je del danske družbe," je še dejala premierka.
Mesto Koebenhavn se bo drevi poklonilo žrtvam obeh napadov. Na slovesnosti, ki naj bi potekala na prizorišču prvega od obeh napadov - v kavarni Krudttoenden, naj bi zbrane nagovorila danska premierka.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se