Tokrat pa o povsem preprostem človeku: Mihael Rožman, kmet, vojak
Rojen 1884 v Purgi, umrl 12. januarja 1915 v Krankenstation Spitall No 11. pri Grodeku, Ukrajina

Župnik v Adlešičih Ivan Šašelj je vsa leta svojega delovanja v adlešiški fari v Kroniko zapisoval vsa pomembna opažanja in dogodke. O najbolj zanimivih je obveščal tudi časopise, največkrat so objavljali njegove informacije v Dolenjskih novicah. Informacije o belokranjskih vojakih s področja Dragatuša in Adlešičev je zbirala in urejala tudi Marinka Dražumerič.

Tako poroča, da se je 21. septembra 1914 iz bojišča v Ukrajini/Poljski vrnil prvi vojak iz domače fare. To je bil Miha Rožman iz Purge, ki je bil vpoklican k vojakom ob mobilizaciji 2. avgusta in poslan s 17. regimentom na rusko bojišče v okolico Lvova. Ko je bil tretjič v bitki pri Grodeku – na Malo mašo 8. septembra, je bil zadet v levi kolk. Ranjenec se je oprt na puško sam prebil do poljske ambulante in 9. septembra zvečer so ga z vlakom napotili v Ljubljano, kamor je potoval tri dni. Po krajšem zdravljenju v bolnišnici v Ljubljani je bil 21. septembra odpuščen v domačo oskrbo. Do Črnomlja je prišel z vlakom in nato z volovsko vprego na dom v Purgo. Po dvomesečnem okrevanju v domači oskrbi je bil poslan nazaj na fronto, a je v strelskem jarku zbolel za tifusom in 12. januarja 1915 tudi umrl. Vdova je dobila pismo o smrti v Purgo že 16. januarja.

Miha je tako pustil doma ostarelega očeta Mihaela in ženo Frančiško z dvema otrokoma (Miha rojen dva meseca pred odhodom na fronto), tretji se je rodil že po njegovi smrti in je za posledicami španske gripe umrl 4. novembra 1918. Sin Miha je padel kot partizan 1944 v Jami pri Dvoru. Že po končani bitki se je izpostavil in bil žrtev nemškega ostrostrelca. Rod Mihaela Rožmana je nadaljevala le hčerka Ana, ki se je poročila v Adlešiče k Ivečim – z Jožefom Gabrijelom Grabrijanom. Rodilo se jima je 10 otrok, le 5 pa jih je dočakalo starost in ustvarilo družine.

Preberite še ...

Zanimivosti

Kako dolgo še? Čakalne vrste se daljšajo, bolniki pa iščejo rešitve

Mihaelov brat Jurij Rožman je že pred vojno odšel s trebuhom za kruhom v Ameriko in oče Miha mu je pisal, da se mora vrniti domov, saj je doma vdova s tremi otroci, ki grunta ne bo zmogla obdelovati, če pa se poroči, bodo na Rožmanovem gospodarili tuji ljudje.

Jurij se je 1920 leta vrnil iz »Merike« in se leto pozneje poročil z bratovo vdovo in skupaj sta imela še tri otroke. Jurij je v zahvalo srečne vrnitve pri mojstru Jerebu v Metliki kupil velik korpus Jezusa in na križišču postavil križ, ki še vedno stoji pred Rožmanovo hišo.

Najstarejši Jurij je padel kot partizan v Dolenjem Jezeru pri Cerknici tri mesece pred starejšim polbratom Mihaelom. 

Ob mobilizaciji 2. avgusta 1914 so bili vpoklicani vsi vojaki, stari do 42 let, in vsi v letu 1914 potrjeni novinci. V adlešiški občini je bilo stanje tako klavrno, da je adlešiška fara premogla le 6 novincev, pravoslavni Bojanci pa 1. Vsi ostali naborniki so bili v Ameriki. Župan je moral poskrbeti, da so bili vsi mobiliziranci 24 ur po njegovem prejetju obvestila na glavarstvu. To pomeni, da so odšli od doma še isti dan, ko so bili vpoklicani, saj je župan prejel obvestilo ob 1. uri zjutraj.