Naš Čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Milan Dikulič je bil takrat dijak tretjega letnika srednje rudarske šole v Velenju. 

Danes živi v kraju Sokobanja v osrednji Srbiji, kjer kot upokojenec uživa v čudoviti naravi. Po telefonskem klicu nam je opisal dogodek, ki se ga po sedeminštiridesetih letih presenetljivo dobro spominja.

Na takratni Letni bazen v Velenju se je tistega dne odpravil iz dolgega časa. V Velenju je živel Bil je dober plavalec, saj je bil doma v bližini reke Une. Ko je počival ob robu bazena, je zagledal dve dekleti, za kateri se mu je sprva zdelo, da se potapljata. Ker je minilo preveč časa, da bi lahko to bila igra, je skočil v globok del bazena ter odplaval do deklet.Ko je priplaval do deklet, je zgrabil prvo, ki se ga je čvrsto prijela za roko, druga pa se je držala prve, zato je v plitvi del bazena nato pa iz njega spravil obe naenkrat. Pri izvleku iz vode mu je po spominu, pomagal takratni profesor matematike Anton Bohak. Med tem, ko sta učitelja deklic pričela s postopki prve pomoči, je sam stekel do telefona od koder je poklical reševalce.

Zgodba se je srečno končala, deklici sta ostali živi in zdravi, danes sta poročeni gospe, ki živita v Idriji. Milan nam pove, da ima preko sina ene od rešenih, še vedno stike z obema. Po takratnem dogodku, je bil povabljen v Idrijo, kjer se je z obema rešenima dekletoma srečal, Idrijska osnovna šola pa mu je podelila plaketo, katero skrbno čuva. Njegovo plemenito dejanje ni bilo spregledano niti v Velenju. V Rudarskem šolskem centru so mu podelili posebno knjigo. Kot zanimivost nam je povedal, da so mu na bazenu ponudili mesto reševalca iz vode, vendar je to delo zavrnil, saj ga je bolj zanimal rudarski poklic in je odšel na delo v jamo v Pesje. So mu pa zato na takratnem Velenjskem letnem bazenu zanj in za njegove sošolce, omogočili brezplačen vstop.