Bernarda Koroša Pantović

V Čontalovi družini se je Veroni in Jožefu, ki je bil znani turniški čevljar, rodilo enajst otrok. Na srečanjih pa se zdaj zbirajo njuni vnuki in vnukinje, pravnuki in pravnukinje z družinami, prišleki, ki so »plemenitaši« in zdaj že tudi prapravnuki. Neverjetno piana druščina, ki čutijo družinsko pripadnost in so ponosni, da so bili nekoč doma v pokrajini ob Muri, da so se tu naužili otroških in mladostih radosti, pri tem pa vedno našli varno zavetje v naročju stroge, a pravične babice Verone in vedno nasmejanega in prijaznega dedka Jožefa.

Življenjske zgodbe in usode Čontalove družine, ki so razkropljeni po celi Sloveniji, na Nizozemskem in celo v daljnem Urugvaju, so neverjetno zanimive, raznolike in bogate. O njih bi lahko Miško Kranjec napisal novo Povest o dobrih ljudeh, kot nam je sporočil eden od članov družine Marjan Toš. Žal je korona v minulih letih preprečila družinsko srečanje, zato bodo šele prihodnje leto zabeležili srebni jubilej srečevanj.