Bobo

Suša je prizadela celotno Slovenijo in ogroža vse kmetijske pridelke, od žit in koruze do sadja in vrtnin, so Svet24 pojasnili na kmetijskem ministrstvu.

Medtem ko se posledice vročine in pomanjkanja padavin že kažejo v obliki ožigov in zmanjšane rasti, na ministrstvu poudarjajo, da je za natančnejšo oceno škode še prezgodaj. Pot do morebitne finančne pomoči države bo dolga in podvržena strogim pogojem, saj na ministrstvu dajejo prednost preventivi in gradnji namakalnih sistemov.

Po prvih ocenah Javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS) so posledice suše vidne na vseh poljščinah, travinju, trajnih nasadih in vrtninah, kjer se ne izvaja namakanja. Če se bo sušno obdobje nadaljevalo, bodo pridelki močno zmanjšani in slabše kakovosti, končni podatki pa bodo znani šele ob spravilu.

Pomoč le ob katastrofalni škodi

Ministrstvo poudarja, da je ključ do boja s posledicami naravnih nesreč preventiva, ki jo spodbujajo z ukrepi skupne kmetijske politike, kot so sofinanciranje namakalnih sistemov, protitočnih mrež in odpornejših sort.

Neposredna finančna pomoč kmetom je mogoča le ob izpolnitvi zelo strogih pogojev. Država jo lahko dodeli šele, ko skupna ocenjena škoda v kmetijstvu preseže 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna. Poleg tega mora škoda na posameznem kmetijskem pridelku presegati 30 odstotkov običajne letne proizvodnje. Za pridelke, ki jih je mogoče zavarovati, je prag za pomoč še višji – škoda mora znašati vsaj 80 odstotkov.

V primeru uradne razglasitve naravne nesreče lahko kmetje uveljavljajo tudi druge ukrepe, kot so znižanje ali odpis prispevkov za pokojninsko zavarovanje ter najemnin za zemljišča v lasti republiškega sklada.

Slovenija na repu Evrope po namakanih površinah

Ena ključnih težav ostajajo namakalni sistemi. V Sloveniji je z njimi opremljenih le okoli 6500 hektarjev kmetijskih zemljišč, kar nas uvršča med države z najmanjšim deležem namakalnih površin v Evropi.

Na ministrstvu izpostavljajo, da je interes za povečanje teh površin izredno velik in da gradnjo sofinancirajo v 100-odstotnem deležu upravičenih stroškov. Največja ovira pa ostaja pomanjkanje interesa med lastniki kmetijskih zemljišč, ki jih znova pozivajo, naj se obrnejo na ministrstvo za pomoč pri pripravi dokumentacije.

Dolgoročni izziv: Sodelovanje in inovacije

Ker izjemno vroča poletja postajajo nova realnost, je obvladovanje tveganj, kot sta suša in vročinski stres, postalo ključni izziv, poudarjajo na ministrstvu.

V luči tega si Slovenija, kot trenutno predsedujoča skupini sredozemskih držav MED9, prizadeva za celovito obravnavo te problematike na evropski ravni.

Ključ do uspeha vidijo v sodelovanju, inovacijah in digitalizaciji, pa tudi v razvoju odpornejših sort in učinkovitejših zavarovalnih modelov. Cilj je povečati odpornost kmetijstva ter kmetom zagotoviti podporo za soočanje z novimi podnebnimi realnostmi.