Arhiv DL

Na nedavni skupščini zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije Vinis so se člani skupščine med drugim seznanili s predlogom pridelovalcev iz vinorodnega okoliša Bizeljsko - Sremič, ki skupaj z dolenjskim in belokranjskim okolišem sodi v vinorodno deželo Posavje. Njihov predlog temelji na spremembi okolišev in dežel.

Kot pojasnjujejo, razdelitev vinorodnih dežel izvira še iz tako imenovane rajonizacije nekdanje skupne države in po njihovem mnenju terja nujne spremembe. Predlagajo, da se vinorodni deželi Podravje in Posavje združita v eno deželo – Kontinentalno Slovenijo, saj ima celotno območje od Bele krajine do Prekmurja kontinentalno klimo in podobne talne razmere, ki vplivajo na organoleptične lastnosti vina.

Njihov drugi predlog pa je, da bi se kot podokoliš pridružili okolišu Štajerska Slovenija. Kot pojasnjujejo, je njihov obstoječi okoliš premajhen, saj je zemljepisno omejen na južni strani z reko Savo in severu s posavskim hribovjem. Poleg tega na njihovem območju, odkar je leta 2009 'ugasnilo' Vino Brežice, ni nobene vinske kleti, ki bi permanentno odkupovala grozdje. Ker pa promet z grozdjem zunaj okoliša ni dovoljen, je to, sploh v zadnjih dveh letih, ko jih je prizadela katastrofalna toča, še toliko večja težava, pravijo.

Zaščititi majhnega pridelovalca

Kot je dejal predsednik zveze Vinis Blaž Zagmajster, vinogradnik iz Orešja na Bizeljskem, gre za predlog pridelovalcev bizeljsko-sremiškega okoliša. »V Vinisu smo se odločili, da bi najprej počakali, kako se bodo društva po Sloveniji opredelila do tega predloga, nato pa bi šel predlog naprej pristojnim organom oziroma zakonodajnemu telesu.«

Arhiv DL

Glavna prednost, ki jo v predlaganih spremembah vidijo bizeljsko-sremiški vinogradniki, je, da bi imel majhni vinogradnik na voljo širši okoliš, znotraj katerega bi lahko prodajal ali odkupoval grozdje. »Če pogledamo primer iz prakse: leta 2023 je v našem okolišu klestila toča od Sremiča do Bizeljskega. V dveh tednih je uničila dejansko vse vinograde, višina škode je bila od 70 do 100 procentov. Naš zakon o vinu pa dovoljuje, da lahko fizične osebe, ki se ukvarjajo z vinogradništvom, odkupijo grozdje za pridelavo vina, le če je, na primer, toča ali pozeba uničila 60 odstotkov pridelka ali več. Toda če je celoten okoliš zdesetkalo, kje naj vinogradnik kupi grozdje? Še posebej na udaru so pri tem ekološki pridelovalci, ki jih je malo in je trgovanje med njimi še težje oziroma je ekološko grozdje še težje dobiti,« pravi Zagmajster.

'Izgubili' četrtino vinogradov

S spremembo okolišev in z združitvijo vinorodnih dežel bi po njegovih besedah ostali vinogradniki bizeljsko-sremiškega pridelovalnega območja v popolnoma istem odnosu do dolenjskih vinogradnikov, kot so do zdaj, saj bi bili v isti vinorodni deželi, le v drugem okolišu. »Če torej želimo obdržati vinograde in tudi majhne pridelovalce na naših gričih, ki predstavljajo pomemben del naše obdelane krajine, so spremembe nujne,« poudarja Zagmajster.

Temu, kot pravi, pritrjuje tudi statistika. Po podatkih KIS je bilo od leta 2006 do leta 2022 v bizeljsko-sremiškem okolišu »izgubljenih« skoraj 243 hektarjev oziroma dobrih 25 odstotkov vinogradov. Po dveh katastrofalnih letih zaradi ujm so mnogi vinogradniki obupali in posekali svoje vinograde.

Jernej Martinčič, svetovalec za vinogradništvo na KGZ Novo mesto, pa opozarja, da je treba biti pri tovrstnih spremembah zelo previden. »Blagovna znamka bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš se ne postavi v enem letu, to je delo generacij. In velika škoda bi bila, da bi si ves ta trud sami »povozili«. Bizeljsko-sremiški okoliš bolj sodi v Posavje kot na Štajersko, ki je kot dežela že zdaj preširoka in preveč raznolika. Toda o tem se bodo morali vinogradniki pač sami odločiti. Problem pri takšni spremembi je, da s tem izbrišejo pedigre oziroma geografsko poreklo, ki je pri pridelavi vina ključnega pomena.«

Bizeljska vina so odlična

Kot dodaja Martinčič, imajo štajerski vinogradniki grozdja že zdaj premalo, zato računati na to, da ga bodo lahko Bizeljanci odkupovali od njih, ni najbolj realno, prav tako ga bodo Bizeljanci njim težko prodajali, saj ga imajo po navadi tudi sami premalo. »Sortna vina, kot je bizeljčan PTP, so res dobra, sveža, pitna, zato je zelo pomembno, da ostanejo takšna, kot so – razpoznavna in vrhunska. Z mešanjem grozdja od drugod bi bila gotovo drugačna. Hkrati bi s tako spremembo okoliša posavska vinorodna dežela izgubila tretjino površin, kar spet ni nezanemarljivo,« še razmišlja Martinčič.

Kot dodaja, bizeljsko-sremiški okoliš niti ni tako majhen, je večji od, na primer, belokranjskega ali kraškega. Pri tem pa opozarja še na nekaj dejstev. »Vinograde sekajo po vsej Evropi. A treba je gledati optimistično naprej, razmišljati tudi o ekonomiki pridelave, o zaokroževanju manjših parcel, sodelovanju med vinogradniki, skupnem nastopu na trgu, krepitvi blagovnih znamk pa tudi krepitvi pedigreja »vina z Bizeljskega«. Če ostareli lastniki ne zmorejo obdelovati vinogradov, naj jih dajo v najem ali pa prodajo, ne pa da se površine opuščajo, zaraščajo in se tako tudi bolezni še dodatno nenadzorovano širijo ter povzročajo dodatne stroške in skrbi preostalim vinogradnikom.«

Za spremembo potrebne temeljite analize

Kot ob tem dodaja dr. Klemen Lisjak s Kmetijskega inštituta Slovenije, imajo okoliši svojstvene agrometeorološke karakteristike, kar se odraža v aromatiki in okusu vina. Zato jih tudi imamo. »Za spremembe (če bi okoliše spreminjali ali združevali) je najprej treba narediti primerjalno analizo glavnih parametrov terroirja (klima, tla …). Ne moremo odločevati brez strokovnih podlag,« pojasnjuje.

Po njegovem mnenju bi vinogradniki bizeljsko-sremiškega okoliša v trenutno največjem vinorodnem okolišu Slovenske Štajerske precej izgubili. »Morajo obdržati svoj okoliš in identiteto. Poleg tega so ob Savi in zato bolj sodijo v Posavje,« še pravi.