
Zavarovanje za večino kmetov (ostaja) predrago
V kmetijskih logih so vsakoletna tema pogovorov škode v kmetijstvu, ki jih povzročajo vremenske neprilike. V 20 letih so naravne nesreče v kmetijstvu povzročile za milijardo evrov škode. Pred določenimi vremenskimi pojavi se je mogoče fizično obvarovati, npr. pred sušo z namakalnimi sistemi, pred točo s protitočnimi mrežami v sadovnjakih, a vedno le v omejenem obsegu in na izbranih kulturah. Zato naj bi bila kmetijska zavarovanja eden izmed pomembnih elementov za ublažitev posledic škode. Toda slovenski kmetje zavarujejo le četrtino površin trajnih nasadov in njiv. Kmetje pravijo, da so zavarovanja predraga, iz zavarovalnic pa odgovarjajo, da so tudi tveganja, ki jih prevzemajo zavarovalnice, zelo visoka.

Kmetijsko ministrstvo je od leta 2016 do leta 2023 za sofinanciranje zavarovalnih premij za rastlinsko pridelavo in zavarovanje živali namenilo okrog 38 milijonov evrov. Da bi kmete spodbudilo k zavarovanju površin in živali, je z leti povečevalo obseg sofinanciranja premij z 20 na 60 odstotkov. Višja subvencija je imela pozitiven učinek na povečanje obsega zavarovanih površin, priznavajo v obeh zavarovalnicah. »Velik problem pa je, ker riziko suše še vedno ni sofinanciran. Prav tako so ponekod sofinancirane zavarovalne vsote določene prenizko,« opozarjajo v Agro Zavarovalnici, kjer omogočajo zavarovanje poljščin in zelenjave, sadja, vinogradov, nasadov hmelja, živali, drevesnic in rastlinjakov pred najrazličnejšimi vremenskimi pojavi.
Le še dve zavarovalnici zavarujeta kmetijsko proizvodnjo
V Triglavu skrčili nabor zavarovanih produktov
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Preberite tudi
Trenutno
14 °C
Oblačno
četrtek, 13. 3
Deževno
petek, 14. 3
Deževno
sobota, 15. 3
Deževno
7-dnevni obeti