Arhiv Štajerskega Tednika

Med njimi je tudi kmetovalec iz Majšperka Miha Leskovar, ki je moral od 35 ha koruze na novo posejati 25 hektarjev. To pomeni dodaten strošek v višini vsaj 7.500 evrov, s tem da bo pridelek zaradi krajšega rastnega obdobja ob žetvi zagotovo skromnejši. »Del koruze smo sejali v težka ilovnata tla tik pred dežjem, na 15 hektarjih je koruza razvila že štiri liste. Vendar je površine poplavila Dravinja, posledično se je koruza okužila z bakterijo, ki prepreči razvoj storža. Oboje je pomenilo, da smo morali na novo pripraviti ter nato posejati površine. Dodaten strošek je velik, zgolj seme stane okrog 200 evrov po hektarju, če k temu prištejemo strošek setve in priprave tal, to znese vsaj 300 evrov. Ob tem smo ob 25 dni vegetacije, kar pomeni, da smo morali sedaj izbrati zgodnejše hibride, ki pomenijo manjši pridelek, saj je čas, ko v rastlini poteka fotosinteza, krajši.« Ne le na njivskih posevkih, škoda je nastala tudi na travinju, ki je zaradi poplav uničeno. »Za mesec in pol krme smo zvozili na kup za humus.« Krme ne bo dokupoval, saj da je ob vse nižjih odkupnih cenah mleka predraga, kvečjemu razmišlja o zmanjšanju staleža živine. Glede (ne)pomoči države pa pravi, da je kmetje še niti po lanski suši niso prejeli.

Zakonodajno in pravno rešeto

Da kmetje škode, ki je nastala po poplavah, ne morejo niti prijaviti, je na nedavni videmski seji izpostavil direktor občinske uprave Gorazd Ladinek. In res, na kmetijskem ministrstvu pravijo, da je škodo zaradi neurij na kmetijskih pridelkih mogoče zavarovati in zanjo pridobiti subvencijo v višini 55% zavarovalne premije.

Preberite več v Štajerskem Tedniku