##IMAGE-2216455##

Tudi predsednik uprave novomeškega Revoza Aleš Bratož se je včeraj v Ljubljani udeležil posveta o krizi v avtomobilski industriji in njenem vplivu na slovensko gospodarstvo. Ukrep vlade za subvencioniranje delovnega časa skupaj z ostalimi pozdravlja, pri tem pa opozarja, da je treba sprejeti tudi ukrepe, povezane prav s to panogo.

Vlada bi posledice krize lahko blažila s takšnimi ukrepi, ki bi spodbujali prodajo vozil - nekatere članice EU so takšne ukrepe že sprejele. Prav tako bi morala vlada urediti trg pri uvozu vozil, izenačiti davčne pogoje med trgovino in komisijsko prodajo rabljenih vozil, onemogočiti delo na črno in hitreje sprejemati ukrepe za blažitev finančne krize.

Tudi Bratož predlaga, da bi država kupcem zagotovila subvencijo oz. bonus v višini 1.000 evrov za nakup novega vozila. Francija, Italija, Avstrija in Nemčija so že sprejele takšen ukrep in Bratož poudarja, da v skupini Renault že čutijo pozitivne učinke pomoči, saj so se naročila zvišala. Subvencijo dobi vsak, ki ob tem v uničenje preda avto, starejši od 10 let, in kupi vozilo, ki ima nižje emisije CO2. ''Na srečo imamo v našem programu taka vozila, tako da smo lahko polno profitirali od tega ukrepa francoske vlade,'' pravi Bratož.

Ravno zaradi tega bodo v Revozu obdržali polovično nočno izmeno in uvedli delovne sobote v februarju in marcu. Podobne ukrepe bi bilo treba uvesti tudi v Sloveniji, vlada pa bi z njimi pokazala, da podpira avtomobilsko industrijo. Subvencije niso rešitev za krizo, ampak olajšajo prehod, je še poudaril Bratož.

Z avtomobilsko industrijo je v Sloveniji sicer povezanih deset panog - od elektro industrije do trgovine -, ki zaposlujejo 150.000 ljudi, kar predstavlja četrtino slovenskega izvoza.

Subvencije za nakup novega avtomobila slovenska vlada torej (še?) ni odobrila, je pa zato dolenjsko gospodarstvo dobilo nov udarec ob informaciji, da se bo dokončanje dolenjskega kraka avtoceste odmaknilo v prihodnje leto.

V Revozu se izračuna konkretne škode, ki jim nastaja v zanesljivosti logistične oskrbe na še obstoječem 15-kilometrskem zamašku, ko njihovi tovornjaki na poti do Ljubljane tretjino časa porabijo za ta odsek, niso lotili.

Nezanesljivost transporta pa med drugim zahteva višje zaloge v podjetjih (tudi v Revozu), sploh v zimskem času, ko bi sicer ob težavah na cesti lahko prišlo do motenj v proizvodnji.