Na prazgodovinskem gomilnem grobišču Kapiteljska njiva v Novem mestu je strokovna ekipa Dolenjskega muzeja vnovič naletela na bogato najdbo. V izredno velikem osrednjem grobu devetindvajsete gomile so odkrili keramično posodje, bronaste in železne predmete iz 7. stoletja pred našim štetjem. Ker na tem grobišču iz tega časa doslej niso poznali tako bogatih grobov, gre verjetno za ugledno osebo in začetnika rodu, kar kaže tudi položaj pokopa.

Vodja izkopavanj in arheolog Dolenjskega muzeja Borut Križ je pojasnil, da so izkopali veliko centralno grobnico, ki meri skoraj osem kvadratnih metrov in pol. Gre za enega najstarejših grobov gomile 29 z začetka 7. stoletja pr.n.št. Grob je bil bogat, vseboval je sedem lončenih posod, med njimi trebušaste vrče in latvice, tudi tako imenovano bronasto plavutasto sekiro, dve sulici, tri železne nože, dve šili in več bronastih obročkov.

Arheološka izkopavanja na Kapiteljski njivi potekajo skoraj četrt stoletja. Doslej so naleteli na izredne najdbe, ki to prazgodovinsko najdišče uvrščajo v sam vrh evropskih prazgodovinskih grobišč starejše železne dobe in med najpomembnejša slovenska arheološka najdišča. Na območju Kapiteljske njive so doslej izkopali več tisoč grobov, ki obsegajo časovni razpon od kasne bronaste dobe preko starejše železne dobe do mlajšeželeznodobih Keltov. Kot meni Križ, so po grobih ocenah prazgodovinski prebivalci na tem območju pokopavali kar celih tisoč let. V petek bodo zaključili letošnji del izkopavanj. V treh mesecih so poleg dveh gomil raziskali le dobro polovico gomile 29, ki je doslej dala 16 grobov, raziskovanje pa bodo nadaljevali prihodnje leto.

V letošnji kampanji so odkrili nekaj čez 40 grobov iz starejše železne dobe in 21 starejših grobov iz pozne bronaste dobe. Med njimi sta bila najpomembnejša grob t. im. svečenice z bronastim žezlom in danes odkriti grob. Posebnost letošnjega izkopavanja je tudi odkritje keramične situle.