##IMAGE-2217440##

Kot je znano, se je v sredo ustavila dobava zemeljskega plina iz Rusije. Po napovedih naj bi bilo plina v Sloveniji dovolj vsaj do ponedeljka. Po zagotovilih naj bi bili porabniki, kot so npr. gospodinjstva, bolnišnice, vrtci in domovi starejših, med zadnjimi, ki bi jih doletela redukcija plina, vendar že vse uporabnike pozivajo k racionalni porabi plina. O plinski krizi, kako lahko ta vpliva tudi na življenje v naši regiji ter o možnih rešitvah smo se pogovarjali z energetskim svetovalcem Markom Pircem iz Brežic.

Kot nam je povedal, je v Sloveniji več kot 100.000 gospodinjstev ogrevanih z zemeljskim plinom. Po njegovem mnenju bodo prvi čutili pomanjkanje večji porabniki (papirna industrija, metalurgija). Pirc poudarja, da bi v naši regiji morebitno krizo čutili med zadnjimi, vendar zagotovo v trenutku, ko bi pošle zaloge. V vsakem primeru so že danes lahko zadovoljni s svojimi odločitvami tisti, ki so pri predelavi večjih kotlovnic na plin modro zadržali stare kotle, npr. na olje, saj se lahko enostavno preklopijo in ogrevajo nemoteno. Kot še dodaja, je v naši regiji tudi veliko industrije, ki je odvisna tudi od zemeljskega plina. Pirc meni, da je vsaka kriza priložnost za uvedbo novosti in v tem primeru bi lahko opravili revizijo zastarelih energetskih zasnov občin, ki so temeljile na ogrevalnih sistemih na zemeljski plin. Smiselno bi bilo uvajati tudi druge, predvsem obnovljive vire. V Posavju so npr. na voljo sončna energija, geotermalna energije ter les.

V primeru, da bi prišlo do potreb za ogrevanje, Pirc namesto starih potratnih termoakumulacijskih peči in električnih grelcev- radiatorjev priporoča uporaba učinkovitih t.i. inverterskih klima naprav, ki so v bistvu toplotne črpalke.

Na splošno pa Pirc uporabnikom priporoča rabo obnovljivih virov energij, kot so lesna biomasa za ogrevanje, sončna energija za proizvodnjo toplotne ali električne energije, toplotne črpalke za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode.

Pirc odsvetuje vgradnjo  kombiniranih peči za centralno ogrevanje. Namesto tega priporoča vgradnjo energetsko učinkovitejših rešitev, ki velevajo vgradnjo specialnih kotlov, ki so namenjeni le za določen energent. Lastnosti zgorevanja plina, olja in drv se zelo razlikujejo, zato tudi proizvajalci izdelujejo specialne kotle, s katerimi lahko dosegajo najboljše izkoristke. Vedno in vse bolj aktualni pa postajajo seveda lokalni sistemi ogrevanja, kot so štedilniki, kamini in ločene peči.

Edini energent, ki je v Sloveniji na voljo, je les. Zato Pirc meni, da je v sodobnih kotlih tudi njegova raba najučinkovitejša. Za nizkoenergijske hiše je primerno tudi nizkotemperaturno ogrevanje s toplotnimi črpalkami, ki izkoriščajo površinsko toploto tal, podtalnice ali vrtine. Sicer pa je pri izbiri najprimernejšega ogrevalnega sistema smiselno primerjati ceno koristne energije, ki jo dobimo iz različnih energentov. Po primerjavi iz sredine lanskega leta je veljalo, da najcenejšo toploto nudijo les in toplotne črpalke, sledijo zemeljski plin, kurilno olje in električna energija ter kot najdražji utekočinjen naftni plin. Kot še dodaja Pirc, pa je najbolje, da izbiro najprimernejšega ogrevalnega sistema prepustimo strokovnjaku.