Robert Balen

Kot so v ponedeljek pojasnili v vladnem uradu za komuniciranje (Ukom), je glavni cilj zakona »s spremenjenimi pogoji omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej in s tem povečati motiviranost in pripadnost delavcev do svojih podjetij.«

Gre sicer za predlog spremembe zakonodaje, ki je plod ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pod vodstvom prvaka SD Matjaža Hana. V pripravi je že vse od leta 2023, a ga vlada doslej še ni obravnavala, saj se je zataknilo med usklajevanjem, tako je predlog zakona ostal v predalu.

Največ težav s predlogom so imeli na ministrstvu za finance. Kot je pred nekaj meseci poročal časnik Dnevnik, finančnemu ministrstvu pod vodstvom Klemna Boštjančiča niso bile všeč spremembe pri izplačilih dobička delavcem, saj jih je skrbelo tveganje, da bi prišlo do prelivanja plačil za delo iz dohodkov iz zaposlitve v ugodnejši način izplačila, kar da bi vplivalo na davčno in blagajne socialne varnosti. Kot kaže, so zdaj uspeli zgladiti sporne točke, da je predlog nared za prvo branje na seji vlade.

»Veseli nas, da smo naredili korak naprej pri zagotovitvi bolj enakomernega spoštovanja ustvarjenega med človeškim in finančnim kapitalom,« so pred tednom dni za časnik napredek pozdravili v SD.

So na finančnem ministrstvu dosegli spremembe?

Kakšen je usklajen predlog zakona, ki ga bo danes obravnavala vlada, oziroma ali je finančno ministrstvo pripravilo kakšna dopolnila ali pripombe, zaenkrat ni znano. Prvotni osnutek je po poročanju Dnevnika predvideval izenačenje davčne obravnave dela in kapitala pri ustvarjanju vrednosti, tako da se dohodek v obliki pripadajočega zneska dobička, ki ga delavec prejme na podlagi denarne sheme v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ne šteje več kot dohodek iz delovnega razmerja, temveč bi se štel kot dohodek iz kapitala, kar bi pomenilo 25-odstotno obdavčitev brez prispevkov. To naj bi bil po poročanju časnika tudi srž spora s finančnim ministrstvom.

V skladu s prvotnim osnutkom bi se obenem razširil nabor zaposlenih, upravičenih do nagrade iz naslova dobička, saj bi se za upravičene delavce štelo tudi člane poslovodstva, prokuriste in izvršne direktorje s pogodbo o zaposlitvi. Glede na obstoječi zakon bi se prav tako povečal možen obseg deleža dobička, in sicer bi se za to namenilo največ 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, vendar ne več kot 20 odstotkov letnega bruto zneska plač.