Arhiv Štajerskega Tednika

Ta se je dolgo prestavljala, ker so se zmeraj pojavili za občino nujnejši projekti. Ko je stavba začela še bolj propadati in groziti, da se bo zrušila sama vase, pa so se začele polemike, ali je vanjo sploh smiselno »vreči take kupe denarja«, kot so govorili nasprotniki projekta. Spomnimo, da je bila prav stara cimprana lepotica sokriva, da je prvič v zgodovini občine padel predlagani proračun. Po dolgih razpravah so trnovski svetniki le potrdili začetek prepotrebne prenove domačije in se hkrati odločili, da bo prenova potekala v dveh ločenih fazah: za stanovanjski in za gospodarski del.

Serija razpisov brez ponudb

Kot smo že poročali, občini tudi po večkrat ponovljenih razpisih ni uspelo najti izvajalca obnove, saj se nanje sprva sploh nihče ni prijavil. Da bo šlo v tretje rado, so upali na občini, zato so v tretjem razpisu združili prenovo obeh delov domačije, tako stanovanjskega kot gospodarskega, in izvajalcu ponudili daljši izvedbeni rok. Da ne bi izgubili že odobrenih sofinancerskih sredstev, kar bi tako rekoč povsem onemogočilo načrte po obnovi, saj je občina sama ne bi zmogla, so morali kmetijsko ministrstvo zaprositi tudi za podaljšanje roka izvedbe. Razloge za nezanimanje izvajalcev je župan Alojz Benko videl v dejstvu, da gre za obnovo spomeniško zaščitene stavbe, kar pomeni, da mora izvajalec delati pod nadzorom zavoda za varovanje kulturne dediščine, česar se mnogi bojijo, druga težava pa je po njegovem v stanju v slovenskem gradbeništvu, v katerem manjka predvsem delovne sile.

Občino bo prenova stala 150.000 evrov

Preberite več v Štajerskem Tedniku