Arhiv Štajerskega Tednika

A več kot dvesto let stara cimprača še zdaj ne bi zasijala v nekdanji lepoti, če ne bi k njeni obnovi svojega dela in dobre volje vložili tudi domačini. Interesentov za obnovo pod nadzorom spomeniško zaščitene stavbe namreč tako rekoč ni bilo, saj se je en sam pojavil šele po večkrat ponovljenem razpisu, pa še ta s previsoko ceno za skromen trnovski proračun. Zato sta župan Alojz Benko in direktor občinske uprave Jože Potrč aktivirala člane turističnega društva, društva gospodinj in bolfenškega društva ljubiteljev stare tehnike, ki so prostovoljno opravila rušitvena, čistilna in pripravljalna dela na domačiji ter s tem precej znižali stroške.

Od hlapca do gospodarja

Prav njim je šla na slovesnem odprtju minulo soboto velika županova zahvala. »Kar se Simoničeve domačije tiče, nam pravzaprav nič ni šlo na roko, a se je na koncu vse srečno izteklo, zahvaljujoč dobri volji domačinov, zato lahko danes rečem, da sem ponosen na obnovljeno hišo in na naše ljudi,« je zbranim na odprtju, ki je že del prireditev ob letošnjem 23. občinskem prazniku občine, dejal Benko. »Najtežje delo pa sta nedvomno opravila lokalna obrtnika Zdenka in Ivan Lorenčič iz Bišečkega Vrha, ki sta prevzela večino gradbenih del te zahtevne prenove ter v zadnjem letu na gradbišču vztrajala na mrazu in vročini.«

Hiša, ki se je drži ime Simoničeva domačija, je bila pravzaprav v lasti Pihlerjevih, pri katerih je Stanko Simonič starejši delal kot hlapec. Nepremičnino si je kasneje prislužil in z ženo Ivanko, po domače Haniko, v njej živel do svoje smrti. Vdova je v hiši vztrajala do pozne starosti in ni hotela v dom upokojencev, čeprav sta s sinom Stankom, ki živi v tujini, hišo podarila občini v zameno, da bo ta skrbela za gospo. Sledila so leta, ko se je pojavljalo več idej, kaj storiti z nepremičnino in ali se sploh lotiti obnove. Iskali so denar zanjo in uredili dvorišče, postavili brajde in obnovili vrt. Slednjič je občina na Lasovem razpisu Bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah iz programa CLLD pridobila nepovratna sredstva v skupni višini 98.000 evrov za stavbo, in sicer sprva ločeno za njen stanovanjski in gospodarski del.

Veliko prostovoljnega dela

Preberite več v Štajerskem Tedniku