Shutterstock

Pacifiška otoška država Vanuatu je leta 2021 napovedala, da bo poiskala svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ), ki velja za najvišje sodišče na svetu in ima globalno pristojnost. Vanuatu je ena izmed držav, ki so najbolj ranljive na podnebne spremembe. Kot majhna pacifiška otoška država je izpostavljen dvigu morske gladine, pogostejšim tropskim ciklonom, eroziji obale in izgubi virov za preživetje. Iz obupa in jeze nad tem, da se svet ne zgane vsem zaobljubam navkljub, male države pa nosijo posledice onesnaževanja velikih, so mladi aktivisti skupine Pacific Island Students Fighting Climate Change, sprožili pobudo za razsodbo na sodišču. S tem želi Vanuatu povečati pravni pritisk na velike onesnaževalce in doseči, da bi sodišče potrdilo, da države pravno odgovarjajo, če ne ukrepajo proti podnebnim spremembam ali če povzročajo okoljsko škodo. In ICJ je razsodilo prav tako. Po njihovem videnju lahko prizadeta država toži drugo, če ji povzroča podnebno škodo.

Največji primer v zgodovini ICJ

Gre za največji primer, ki ga je sodišče kdaj obravnavalo, saj je v razpravah sodelovalo kar 97 držav. Obravnave v Haagu so trajale dva tedna. Predstavniki ranljivih držav so trdili, da bi moralo odgovornost za posledice podnebnih sprememb nositi največji onesnaževalci, ki jih je le nekaj. Države, ki pridelajo največ izpustov, so se seveda otepale vsakšne pravne odgovornosti izven okvira Pariškega sporazuma. A sodišče je odločilo, da imajo države članice obveznost varovati okolje Zemlje pred emisijami toplogrednih plinov (TGP) ter pri tem ravnati z »dolžno skrbnostjo in sodelovanjem«. Mnenje vsebuje tudi konkretne posledice za države, ki obveznostu kršijo. Morale bodo prenehati z nezakonitimi praksami, v celoti povrniti povzročeno škodo in zagotoviti jamstva, da se kršitve ne bodo ponovile. Svoje odločitve je sodišče utemeljilo z zavezami držav članic v okviru človekovih pravic in okoljskih sporazumov kot so Kjotski protokol, Konvencija o biotski raznovrstnosti in Pariški sporazum.

Shutterstock

Prelomna odločitev

Odvetniki, ki jih je intervjujal BBC, verjamejo, da bodo tovrstne tožbe tudi na nacionalna sodišča vložene praktično takoj po tem prelomnem mnenju ICJ. Okoljski aktivisti in ‘podnebni’ pravniki pa upajo, da bo ta odločitev tlakovala pot za odškodnine od držav, ki so v preteklosti največ kurile fosilna goriva in so zato najbolj odgovorne za globalno segrevanje. Primer so podprle številne revnejše države, ki trdijo, da razvite države ne izpolnjujejo danih obljub glede podnebne odgovornosti.Čeprav svetovalna mnenja niso pravno zavezujoča, pa imajo velik moralni in pravni vpliv ter pomagajo razvijati in pojasnjevati mednarodno pravo s tem, da določijo pravne obveznosti držav. Mednarodno sodišče (ICJ) je tako nagovorilo obveznost držav članic ZN, da se spopadejo s podnebno krizo, ter očrtalo konkretne posledice, ki jih bodo države nosile, če tega ne bodo storile.

Predsednik ICJ Yuji Iwasawa je ob tem komentiral: »Posledice podnebnih sprememb so hude in daljnosežne. Prizadenejo tako naravne ekosisteme kot človeške populacije. Te posledice kažejo nujno in eksistenčno grožnjo, ki jo predstavlja podnebna kriza.«