Profimedia

Vzpon generativne umetne inteligence, ki je do danes vpeta v praktično vsako poro vsakdanjega življenja ljudi, ne more delovati brez vplivov na resnični svet. Podatkovni centri, ki poganjajo umetno inteligenco so v javnosti sprožili marsikatero skrb, predvsem glede enormne porabe električne energije in - kar je še bolj zaskrbljujoče - vode za hlajenje teh "računalniških farm."

Mednarodna agencija za energijo (IEA) ocenjuje, da so podatkovni centri leta 2024 porabili približno 415 teravatnih ur elektrike, kar znese okoli 1,5 odstotka svetovne porabe električne energije. V zadnjih nekaj letih se poraba električne energije centrov, ki "napajajo" umetno inteligenco, letno poveča za povprečno 12 odstotkov. IEA še predvideva, da se bo poraba podatkovnih centrov do leta 2030 podvojila. Seveda so te prognoze odvisne predvsem od tega, ali bo generativna umetna inteligenca (in raba umetne inteligence) rasla s takšno hitrostjo tudi v prihodnje. 

Porabniki neverjetnih količin vode

Z enormno porabo elektrike se ustvari ogromna količina energije, energija pa toploto, ki jo je treba nekako ohladiti. Bodisi z zrakom, bodisi z vodo.  Več akademskih študij opozarja, da bi lahko globalna poraba vode, povezana z UI do leta 2027 dosegla med 4,2 in 6,6 milijarde kubičnih metrov na leto, kar je približno polovica današnje letne porabe vode v Združenem kraljestvu. 

Profimedia

Če predstavimo porabo v praksi, večji podatkovni center na dan porabi okoli 19 milijonov litrov vode na dan, analitiki pa to številko primerjajo z dnevno porabo manjšega ameriškega mesta (10 - 50 tisoč prebivalcev). Problem postane še veliko hujši, ko v enačbo dodamo lego večine podatkovnih centrov, ki stojijo na območjih, kjer vode ni na pretek. 

Težave so v nekaterih delih sveta postale tako resne, da že vplivajo na odločevalce. Predvsem v ZDA so ob posameznih vodnih krizah lokalni voditelji javnosti morali pojasniti, kolikšen delež porabe vode dejansko odpade na podatkovne centre. Prišlo je tudi do primerov, kjer so podjetja svoje podatkovne centre morala preseliti na bolj vodnata območja. 

Ponovna rast cen računalniških komponent

Poleg resnih okolijskih pomislekov pa nekoliko manj pozornosti javnosti prejemajo vse višje cene računalniških komponent, po katerih je zaradi vzpona UI v zadnjem času neverjetno povpraševanje. 

Profimedia

Če pogledamo v leto 2022 je trg pomnilniških medijev bil izjemno ugoden. Recimo cene nekaterih enot za shranjevanje so bile takrat zgodovinsko nizke. V letu 2024, zlasti pa v letu 2025, se je ta trend sunkovito obrnil. Zaradi slabšega povpraševanja pred leti, se je proizvodnja temu primerno zmanjšala, po eksploziji umetne inteligence pa je povpraševanje sunkovito naraslo, proizvodnja pa ni mogla dohajati nenadne spremembe. Ne preseneča, da so se cene nekaterih elementov praktično čez noč zvišale tudi za 60 odstotkov. Podobno se višajo tudi cene drugih komponent, kot so denimo visoko zmogljive grafične kartice, česar pa običajni uporabnik ne zazna. 

Dejstvo je, da je povečana raba umetne inteligence eden izmed glavnih vršilcev pritiska na trg shranjevalnih medijev za običajne uporabnike, predvsem zato, ker se njihovi proizvajalci osredotočajo na zadovoljevanje potreb velikih podatkovnih središč.