SUŠA - Rastline hlepijo po vodi, bomo ljudje kmalu po hrani?
Da tudi urejen namakalni sistem ni zagotovilo, da bi kmetje lahko zalivali svoje poljščine in blažili vplive suše, se je v avgustovskih dneh pokazalo ponekod v Savinjski dolini. Kako dolgo bodo kmetje ob vedno pogostejših izrednih vremenskih razmerah, ki jim klestijo pridelek in zaslužek, še lahko vztrajali pri svojem poslanstvu? Da kratkoročno razmišljanje ne bo prineslo sadov, saj imamo v Evropi večletne suše, poudarja agrometeorologinja dr. Andeja Sušnik iz Agencije RS za okolje. In dodaja, da se lahko vse to odrazi v veliki prehranski krizi.
»Do avgusta je še nekako šlo, saj imamo urejen namakalni sistem v sklopu braslovške kmetijske zadruge, ki se napaja iz Žovneškega umetno zajezenega akumulacijskega jezera. Zadnje tedne iz njega vode ne moremo več črpati, ker so nam to prepovedali ribiči. V njem gojijo ribe in se sklicujejo na ogroženost biološkega minimuma, ki je potreben za preživetje rib,« pojasnjuje Denis Vasle, mlad prevzemnik kmetije iz vasi Zakl pri Braslovčah. Poudarja, da prav zdaj koruza najbolj potrebuje vodo. Ob pomanjkanju vode je razvoj storža koruze obstal, nekateri storži so poškodovani. »Če bi avgusta nasade koruze še lahko zalivali, bi pridelek lahko rešili. Zdaj je, kar je. Smo povsem nemočni. Ocenjujem, da zelene mase za silažo sicer ne bo bistveno manj, pridelava koruznega zrnja pa bo za približno polovico manjša kot minula leta. Zato bomo zrnje morali dokupiti. Glede silaže smo ob normalnih vremenskih pogojih sicer samooskrbni, kupujemo le beljakovine. Da bi te stroške zmanjšali, smo letos prvič sejali sojo, pridelek bo ob pomanjkanju vode prav tako slabe kakovosti.«
To poletje imajo tudi zelo malo trave, saj je ne zalivajo. Na slabši zemlji imajo trajno travinje, ki ga je suša povsem uničila. Minula poletja so kljub znosnejši vročini obdelovalne površine zalivali, saj imajo prodnata tla in se zemlja bistveno hitreje izsuši.
Vodo je treba zadržati, ko je na voljo
Da bomo kot država morali zagristi v trd oreh, kako vodo zadržati takrat, ko nam je na voljo, in jo uporabiti, ko jo potrebujemo, pravi agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik, vodja oddelka za meteorološko podporo kmetijstvu v Agenciji RS za okolje (Arso). »Letošnje leto je še eno v vrsti skrajnih let. Bojim se, da bo preseglo razmere iz leta 2003, ki doslej velja za najbolj sušno leto v državi,« pravi sogovornica. In dodaja, da težave s sušo in hudo vročino niso samo lokalne, ampak se z njimi soočajo povsod po Evropi in tudi širše.
Po njenih besedah bi v državi potrebovali trajnosten način upravljanja z vodami. Takšnih primerov je veliko tako pri nas kot po svetu, niso pa še splošno razširjeni. "Vodi smo vzeli preveč prostora. Ljudje v mestnih okoljih želimo, da voda čim hitreje odteče z naših površin. Tudi kmetijci imajo podobne želje. Vso vodo, ki odteka s površin, tudi na primer z asfalta in streh, bi bilo treba zadržati. Povratno rabo vode bi morali uvesti v gospodinjstvih, kar prav tako še ni splošno razširjeno. V kmetijstvu se lahko na spremenjene razmere odzovemo s spremembami pri načinu kmetovanja." Poleg zalivanja bi bili dobrodošli ozelenitev, uporaba zastirk, senčenje, pokrivanje. Kmetje bodo morali razmisliti tudi o izboru kultur. Sušnikova je poudarila, da v državi še vedno nimamo jasnih smernic o tem, na katerih površinah je smiselno gojiti katere rastline, čeprav vemo, da imajo nekatere rastline ob suši večjo izgubo pridelka kot druge. Seveda je treba upoštevati stroške posamezne kmetije in to, kakšna pridelava je tam možna.
Foto: SHERPA
Preberite več v Novem tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
