Arhiv Štajerskega Tednika

Slovenski statistiki so se malce poigrali z zanimivimi podatki o Kitajski in Kitajcih, zlasti v povezavi s Slovenijo. Tako izvemo, da je lani pri nas živelo 1.382 oseb s kitajskim državljanstvom, kar je precej več kot pred desetimi leti, natančneje skoraj 58 odstotkov več. To pomeni, da se je število Kitajcev, živečih v Sloveniji, od 2011 do 2021 več kot podvojilo. Kot je razvidno iz priložene tabele, jih je bilo leta 2011 877, leta 2015 že čez tisoč, od leta 2019 dalje pa je število na novo priseljenih Kitajcev še bolj naraslo – za 176, in to kljub epidemiji.

85 Wangov – kitajskih Novakov

Medtem ko je Novak najpogostejši slovenski priimek, nosi ga 10.853 državljanov, naj bi bil Wang priimek, s katerim se podpisuje največ Kitajcev. Od 1.382, kolikor si jih je za svoj vsaj začasni dom izbralo Slovenijo, se jih približno sedem odstotkov, natančneje 85, piše Wang.

Državo na sončni strani Alp so kitajski turisti odkrili že pred leti; njihov obisk je namreč od leta 2010 postopno naraščal in svoj vrh s skoraj 99.000 gosti dosegel leta 2019. Zaradi izbruha koronavirusa, ki se je začel prav na Kitajskem, se je nato prihod kitajskih turistov v Slovenijo krepko zmanjšal, aprila 2020 celo tako drastično, da k nam ni bilo nobenega turista iz Kitajske. Je pa res, da so bili takrat ukrepi zoper covid-19 pri nas najostrejši, zato k nam turistov sploh ni bilo.

Blagovna menjava narašča

Raste tudi gospodarsko poslovanje med Slovenijo in Kitajsko. Leta 2020 je 12.033 slovenskih podjetij uvažalo kitajsko blago, 541 pa je bilo takih, ki so svoje izdelke izvažali v Kitajsko. Število uvoznikov iz Kitajske se je v primerjavi z letom 2013 tako povečalo za 29, izvoznikov na Kitajsko pa za 45 odstotkov.

Preberite več v Štajerskem Tedniku