Slovenija: Polovico prihodkov KGZS pridobi iz članarin
Manj kot 7 % kmetov je letos oddalo svoj glas na volitvah organov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in svetov kmetijskih zavodov. A če so kot razlog v KGZS med drugim navedli oddaljenost volišč, je vse pogosteje slišati očitke zbornici, da je ta »v lasti« velikih kmetov in da bi morala biti v pogajanjih odločnejša. Zato se, vsaj na terenu, vrstijo pozivi po prostovoljnem članstvu v zbornici po vzoru Obrtno-podjetniške zbornice (OZS).
Tako je eden izmed podravskih kmetov, ki obdeluje približno 40 hektarjev zemlje, poudaril: »Na naši kmetiji plačamo okrog 160 evrov članarine, a za ta denar od zbornice ne dobimo ničesar. Ko je na primer prašičereja upadala, niso pripravili nobenih ukrepov, niso pomagali iskati rešitev. Imeli smo vzrejni center za plemenske merjasce in njihov nasvet je bil zgolj, naj poiščemo notranje rezerve. Ne zavzamejo se za kmeta. Ne delajo drugega, kot da pobirajo članarino. Naj bo članstvo prostovoljno, enako kot pri OZS.«
Članstvo v kmetijski zbornici je namreč obvezno. Zbornični prispevek je pri fizičnih osebah, verskih skupnostih in pravnih osebah vezan na lastništvo kmetijskih zemljišč in gozdov. Osnova za odmero prispevka je 4,8 % katastrskega dohodka, ko ta znaša več kot 106,88 evrov, sicer pa najnižja članarina znaša 8,35 evrov.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je poslovanje v letu 2015 zaključila s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 339.432 evrov. Zabeležila je 3,4 milijone evrov prihodkov in nekaj več kot tri milijone evrov odhodkov.
OZS s prostovoljnim članstvom ob polovico članarin
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
