Arhiv Štajerskega Tednika

Po podatkih preliminarnega poslovnega poročila je družba ustvarila skoraj 26 milijonov evrov prihodkov, dobiček pred davki je znašal 6,5 milijona evrov. V gozdni sklad so vplačali dobrih pet milijonov, za gojitvena dela namenili 418.000 in za gozdno infrastrukturo 295.000 evrov. »To pomeni, da bo država kot lastnik družbe in gozdov pri vsakem prodanem m³ lesa iz svojega gozda zabeležila finančni učinek v znesku 23 evrov. Nadzorni svet in poslovodstvo ocenjujeta, da je bilo prvo leto poslovanja družbe uspešno,« so povedali v SiDG in dodali: »Družba je v letu 2016 usmerjala poslovanje na podlagi začasnega poslovnega načrta. Doseženi rezultati kažejo, da je načrtovani poslovni rezultat močno presežen. Konec leta smo zaposlovali 161 sodelavcev, večina jih je na terenu, naloge izvajajo v štirih poslovnih enotah s sedeži v Kočevju, Trzinu, Postojni in Mariboru. Podatki o sečnji in spravilu ter prodaji gozdno-lesnih sortimentov demantirajo napovedi dvomljivcev, da se bo s 1. julijem 2016, ko smo prevzeli upravljanje gozdov v državni lastni, pri gospodarjenju z gozdovi zgodil kolaps. Od Zavoda za gozdove smo prevzeli oziroma pridobili več kot 4.600 odločb za sečnjo, od tega večinoma za sanitarno. Na tej podlagi je bilo posekanih in prodanih 530.422 m³ gozdno-lesnih sortimentov, od tega 22 odstotkov listavcev in 78 odstotkov iglavcev.«

Povpraševanje devetkrat večje od ponudbe

Ob robu informacij o uspešnem poslovanju družbe SiDG ste nas bralci opozorili na domnevne težave v gozdarski branži, ki da naj bi jih prinesla ustanovitev državnega podjetja in prenos upravljanja slovenskih gozdov nanj. S terena smo prejeli informacije, da naj bi družba SiDG ves v slovenskih državnih gozdovih posekan les prodala čez mejo, največ v Avstrijo. Zato naj bi na domačem trgu prihajalo do pomanjkanja lesa, zlasti za drva oziroma kurjavo. Slovenski kupci naj bi tako bili primorani kupovati les (drva) iz Hrvaške ali Bosne. »Pravila SiDG, ki jih je potrdila vlada v vlogi skupščine, določajo štiri osnovne načine prodaje. To so prodaja na javnih dražbah, prodaja, ko količino in vrednost določi SiDG, prodaja količinskim predelovalcem ter prodaja lesa na panju – zgolj v minimalnem obsegu, kot to določa zakon. Decembra 2016 smo začeli postopek prodaje gozdnih lesnih sortimentov na podlagi količin za redno sečnjo, ki jih je za leto 2017 predvidel Zavod za gozdove Slovenije, to je 703.167 m³. V skladu s pravili smo 8. decembra 2016 javno objavili informacijo o predvidenih količinah lesa za prodajo v letu 2017, obenem pa pozvali vse zainteresirane za nakup k oddaji cenovne in količinske ponudbe. Odziv ponudnikov je bil izjemen, saj je povpraševanje za približno devetkrat preseglo našo ponudbo. Prejeli smo okoli 250 ponudb, v katerih so ponudniki napovedali potrebo po izjemno veliki količini gozdno-lesnih sortimentov, in sicer so izkazali interes za nakup 5,4 milijona m³ hlodovine in 1,3 milijona m³ preostale oblovine. Največ ponudb kupcev za gozdno-lesne sortimente je bilo iz Slovenije, sledijo Avstrija, zgolj simbolično pa Madžarska, Italija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Z namenom razporeditve omejenih količin gozdno-lesnih sortimentov, s katerimi razpolaga družba za prodajo, smo ob upoštevanju meril pripravili razdelilnik. Z merili smo seznanili tudi ponudnike. Ključno vlogo pri razdelitvi je imela ponujena cena. Za gospodarsko družbo je namreč povsem normalno in pričakovano, da ima ponudbena cena, seveda ob primerni boniteti ponudnika, največjo težo. Kot vsaka gospodarska družba moramo stremeti k učinkoviti prodaji, kar pomeni tudi k doseganju čim višjih cen in realizaciji ciljev iz poslovnega načrta. Skladno s cilji zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, po katerem mora SiDG prispevati k vzpostavitvi in razvoju gozdnih lesnih verig, smo upoštevali tudi kriterij nadaljnje lesne predelave potencialnega kupca. Zaradi zahtevnosti razporeditve omejenih količin in velikih pričakovanj ponudnikov smo ponudnike redno informirali o postopkih, izvedli dva kroga zbiranja ponudb, v katerih so ponudniki lahko navedli in tudi spreminjali pričakovane količine in cene,« so postopek prodaje lesa, posekanega v slovenskih državnih gozdovih, pojasnili v družbi SiDG.

Preberite več v Štajerskem Tedniku