Arhiv Štajerskega Tednika

Globalna tekstilna industrija letno proizvede 150 milijonov kosov oblačil in ustvari 93 milijonov ton odpadkov. Pri proizvodnji oblačil in obutve nastane 10 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov, kar je več, kot jih skupaj ustvarita ves mednarodni letalski in pomorski promet skupaj. Ključni problemi hitre mode so hiperprodukcija, nizke cene in slaba kakovost oblačil.

V državah Evropske unije (EU) je količina kupljenih oblačil v nekaj desetletjih narasla za 40 odstotkov. Oblačila so postala cenovno dostopnejša, obenem se modni trendi, ki narekujejo nakupe oblačil, spreminjajo s svetlobno hitrostjo. Ker je kakovost oblačil slabša, jih uporabniki hitreje zavržejo. Po podatkih raziskave Obleka naredi človeka, ki so jo izvedli Ekologi brez meja v partnerstvu z društvom Focus in Pravično trgovino 3MUHE Slovenija, se za ponovno rabo v nova oblačila reciklira le en odstotek oblek.

Nakupovalne navade Slovencev kratkoročnega značaja

Kot poudarjajo, sta učinkovita zaviralca hitre mode pametna potrošnja in ponovna uporaba, a se ti trendi v Sloveniji še niso prijeli v dovoljšnji meri, da bi lahko zaustavili naraščanje količin odpadnih oblačil. Delež prodaje rabljenih oblačil v primerjavi z nakupom novih v letu 2019 znaša le 0,62 odstotka, še nižji je delež izposoje oblačil. »Raziskava je še en v nizu kazalnikov, kako zelo smo Slovenke in Slovenci cenovno občutljivi. Naše nakupovalne navade so kratkoročne — raje večkrat letno ali celo mesečno posegamo po večji količini poceni oblačil, kar ima dolgoročne negativne posledice tako na naše okolje kot denarnice,« je poudarila Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.

V Sloveniji zavržemo več oblačil, kot je evropsko povprečje

Onesnaženje z mikro plastiko

Izkušnja ptujske trgovine z oblačili iz druge roke

Preberite več v Štajerskem Tedniku