MV

Pater Toni Brinjovc je pred dvema letoma iz Turnišča prišel na Ptujsko Goro in od takrat s petjem in seveda izbranimi mislimi obogatil marsikateri mašni obred, krst, poroko. S svojo edinstvenostjo in predanostjo pušča sled, ki je bila vidna tudi na prvem patrovem (številni upajo, da ne zadnjem) koncertu, poimenovanem Glasba je življenje.

Na trgu, ob obzidju, na stopnicah bazilike so se namreč zbrali številni (prvi že uro in pol pred koncertom), mlajši in starejši, od blizu in daleč, ki jih je pater bodisi nagovoril med mašo, ob naključnem srečanju ali preko glasbenih posnetkov na spletu. Prisluhnili so dvema urama glasbe, sprva slavilnim pesmim, nato slovenskim pop in narodno-zabavnim skladbam ter dalmatinskim melodijam.

To ni bil profesionalni nastop niti glasbeni spektakel, bila pa je pristna zgodba o tem, kako je pater od osnovnošolca, ki mu je bilo dovoljeno le odpiranje ust na odru, vztrajal in napredoval najprej v pojočega fizioterapevta, kot so ga poimenovali njegovi pacienti, nato do pojočega duhovnika, ki z darom in ljubeznijo do glasbe deli drobtinice veselja in radosti, ki jih vsi potrebujemo.

MV

Glasbena učiteljica mu je dovolila le odpiranje ust

Ptujskogorski pater in gvardijan redovne skupnosti na Ptujski Gori prihaja iz Mozirja. Po gimnaziji se je odločil za študij fizioterapije, nekaj let ta poklic tudi opravljal, nato pa svoje poslanstvo našel z vstopom v minoritski red. Sprva je vodil bolnišnično župnijo, ki je namenjena verski oskrbi pacientov katoliške vere v ljubljanskem kliničnem centru in na onkološkem inštitutu, nato pa do prihoda na Ptujsko Goro deloval v Turnišču (od koder sta na koncert prišla tudi dva avtobusa ljudi).

Sicer pa je Toni Brinjovc že od malih nog pel, bojda celo imel željo, da enkrat nastopi na evrovizijskem odru. Manj navdušena nad njegovim petjem pa je bila glasbena učiteljica, ki je ocenila, da osnovnošolec Toni nima posluha in da ne more nastopati v zboru, razen če zgolj odpira usta.

Ni obupal

Več v Štajerskem tedniku