Arhiv NTRC

Družbi Celjski sejem je letos uspelo pripraviti le sejem Agritech, vse ostale sejemske dogodke je morala odpovedati. Zamrla je tudi kongresna dejavnost, prav tako tudi ni prireditev, ki ji prinašajo pomemben del prihodkov. »Trenutno nimamo še nobenih uradnih informacij, ali bodo jeseni sejmi in druge večje prireditve sploh že dovoljeni. Neuradno je mogoče slišati, da naj bi se to zgodilo šele 1. januarja prihodnje leto, kar pomeni, da bi morali prvič v 52 letih odpovedati Mos,« opozarja Robert Otorepec, izvrši direktor Celjskega sejma. V družbi bi sicer Mos, ki bi moral biti septembra, še lahko pripravili, vendar bi morali najkasneje do konca maja vedeti, ali bodo takrat sejmi že dovoljeni. Če jasnih informacij do takrat ne bodo dobili, jim bo za pripravo Mosa zmanjkalo časa. Ob tem Robert Otorepec še opozarja, da prepoved organiziranja sejmov ne bo prizadela le njih, ampak tudi mnoga druga podjetja, ki na njihovih sejmih razstavljajo in sklepajo nove posle ali so kot podizvajalci pri pripravah od teh sejmov odvisna.

Ne samo da je družba Celjski sejem ostala brez prihodkov, zaradi ogromne infrastrukture, v katero je v zadnjih letih vložila 10 milijonov evrov, ima zelo velike stroške. Plačevati mora nadomestilo za stavbno zemljišče, zavarovanja, stroške vodovoda in kanalizacije, priključnih moči za ogrevanje in električno energijo … Država jim sicer pomaga s plačevanjem stroškov dela za zaposlene, ki so že dva meseca na čakanju, vendar je to premalo, opozarjajo v Celjskem sejmu. Zato od države pričakujejo še več pomoči.

Pričakujejo dodatno finančno pomoč

Pred dvema tednoma so ministrstvu za gospodarstvo poslali poziv, naj v tretjem paketu finančne pomoči predlaga še dodatne ukrepe, ki bi omogočili ohranitev sejemske dejavnosti ne le v Celju, temveč v celotni državi. Za družbo Celjski sejem, ki je največji organizator sejemskih dogodkov v Sloveniji, bi bila še posebej pomembna podaljšanje sofinanciranja prispevkov za zaposlenega in delnega nadomestila plač do takrat, ko bodo sejmi in ostale večje prireditve spet dovoljene brez omejitev, ter pokrivanje stroškov, ki nastajajo tudi v času, ko ne morejo poslovati. Pri tem pričakujejo, da bi jim v primeru, če bi jim letos prihodki padli pod 50 odstotkov lanskih, država v celoti plačala tako imenovane fiksne stroške, za stroške najemnin, vzdrževanj, plač zaposlenih, plačilo regresa, članarin in drugih storitev pa naj jim nameni nepovratna sredstva v višini desetih odstotkov prihodkov, ki so jih ustvarili v letu 2019.

»Če nam ne bo dovoljeno organizirati sejmov in drugih večjih prireditev do konca tega leta, brez ukrepov za pomoč, ki jo predlagamo, ne bomo uspeli preživeti. Celjski sejem z več kot 50-letno zgodovino organiziranja sejmov bo prenehal obstajati, zaposleni bodo izgubili službe. Poleg tega bo to povzročilo še več nezaposlenosti in propadov podjetij, ki so odvisna od naših dogodkov,« sta v pozivu gospodarskemu ministrstvu še zapisala predsednik upravnega odbora Franc Pangerl in izvršni direktor Robert Otorepec.

JANJA INTIHAR, foto: arhiv NT (SHERPA)