Arhiv Lokalno.si

''Za nami je najuspešnejše leto v zadnjih desetletjih,'' je danes o delovanju Dolenjskega muzeja Novo mesto v letu 2008 povedal njegov direktor Zdenko Picelj. Med glavnimi projekti je navedel otvoritev stalne razstave Arheološka podoba Dolenjske, nove prostore za shranjevanje muzejskega bogastva, nadaljevanje arheoloških izkopavanj in sanacije Baze 20, bogat razstavni program itd. ''Presegli smo načrtovane cilje. Ekipa, ki šteje 22 zaposlenih, je ostala enaka, a naredila toliko tega, da ne vem, kako bomo to še presegli,'' dodaja Picelj.

Rekorden je bil tudi muzejski proračun, ki je lani presegel milijon evrov. Leto so po Picljevih besedah zaključili pozitivno, 69 odstotkov sredstev je prispevala država, 16 odstotkov lokalna skupnost, rekordnih 15 odstotkov ali 150.000 evrov pa so pridobili sami. Ob tem se je direktor Picelj zahvalil vsem zaposlenim za realizacijo programa in predvsem lokalnemu gospodarstvu, brez katerega izvedba projektov v tolikšni meri gotovo ne bi bila možna.

Tudi za najpomembnejšo razstavo Arheološka podoba Dolenjske, so domače družbe, kot so Krka, Revoz, Adria Mobil, Trimo, TPV, Kovinotehna MKI, NLB, Zavarovalanica Triglav, Begrad, Ursa in Real, prispevale več kot kulturno ministrstvo. Mestna občina Novo mesto je za postavitev prispevala dobro polovico sredstev, država le 17 odstotkov (ali 66.000 evrov), dvakrat toliko pa gospodarstvo, je povedal Picelj. Ob tem je dodal, da bo kulturno ministrstvo ''popravilo vtis'' s prispevkom za manjkajoči katalog (30.000 evrov državnih sredstev), ki naj bi izšel do konca letošnjega leta. Na vprašanje Lokalno.si, ali je imel tudi Dolenjski muzej kaj težav zaradi slabe finančne kondicije mestne občine, je Picelj povedal, da jim občina dolguje 30.000 evrov, ki bi jih morali prejeti lani. ''A to so sredstva za obnovo Križatije in podobno, niso bila neposredno vezana na izvajanje projektov in naši programi zaradi tega niso trpeli.''

Le glede števila obiskovalcev lansko leto ni bilo rekordno, skupaj jih je obiskalo 26.000 ljudi. Upad Picelj pripisuje dejstvu, da so imeli dva meseca in pol zaprto stalno arheološko razstavo, da na Bazi 20 ni obratoval gostinski del itd. V lanskem letu so sicer prodali 200 vstopnic manj kot leto prej.

Na težave s financiranjem arheoloških izkopavanj je Zdenko Picelj že javno opozoril na eni minulih novinarskih konferenc. Do danes pisnih zagotovil s strani Ministrstva za kulturo v muzeju nimajo in tako ne morejo z gotovostjo napovedati nadaljevanja izkopavanj.

''Zaenkrat imamo za izkopavanja 7.000 evrov zagotovljenih iz naslova občinskega proračuna in s tem lahko vsaj dokončamo lani začeta izkopavanja. Manjka še vsaj 45.000 evrov, kolikor bi od države potrebovali za izkopavanja, celotne stroške pa je težko oceniti, saj gre za veliko območje,'' je povedal direktor muzeja, a dodal, da ima ustna zagotovila, da se bo denar našel, sicer pa naj bi na to temo z ministrico Majdo Širca spregovoril v kratkem. ''Sem optimist,'' je to temo zaključil Picelj in glede programa za letošnje leto med drugim navedel, da bodo zopet pripravili več razstav: Tri tisočletja železarstva na Slovenskem (otvoritev bo ta petek v muzeju), Industrijska keramika, Čebelarstvo na Dolenjskem, z razstavo bodo obeležili 110-letnico Božidarja Jakca, po desetletju bodo razstavili slike domačega avtorja Jožeta Marinča, gostili razstave Vrata, Moč šibkih itd.