BDG; ilustrativna

##IMAGE-3367440##

Kmetijsko ministrstvo je objavilo predlog novele zakona o vinu, katere cilj je tudi boljši spopad s sivo ekonomijo na področju vinarstva. Predvidene so spremembe na področju točenja neustekleničenega vina v gostilnah, krepi se nadzor, z namenom ugotavljanja celotnega pridelka vina v Sloveniji, ter viša kazni za prekrškarje.

S spremembami želi ministrstvo ščititi potrošnika pred zavajanjem o poreklu in kakovosti vina (s povečanim nadzorom), pridelovalce grozdja in vina pa pred nelojalno konkurenco.

Predlagane spremembe so dogovorjene z Vinsko družbo Slovenije, Združenjem družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije in Zvezo društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije, predlog novele zakona pa bo v javni razpravi do 20. julija, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje.

Leta 2006 sprejeti zakon o vinu med drugim za vse pridelovalce, ki obdelujejo vsaj 0,1 hektarja vinograda ali pridelek tržijo, določa obvezo prijave letnega pridelka in zalog.

Ocenjuje se, da je v Sloveniji med 17.000 in 18.000 hektarjev obdelanih vinogradov, v register pridelovalcev grozdja in vina pa je vpisanih dobrih 16.000 hektarjev, pri čemer se pridelek prijavlja iz 13.500 hektarjev. Glede na te podatke je pridelek z ostalih površin neevidentiran in lahko njegovo količino le ocenijo.

Večina neevidentiranega pridelka naj bi bila namenjena lastni porabi, nekaj pa ga gre tudi v promet brez predpisanih listin in ustrezne označitve (predvsem preko gostinskih obratov). Ta del pridelka povzroča neravnovesje na trgu in nelojalno konkurenco registrirani pridelavi vina, poudarjajo na ministrstvu.

Z namenom povečanja prijave pridelka vina in omejevanja nelojalne konkurence registrirani pridelavi vina, predlog novele zakona o vinu daje vinarski inšpekciji poleg obstoječih pristojnosti tudi pristojnost nadzora nad prometom z vinom v gostinskih obratih, omejuje točenje neustekleničenega vina, poenostavlja postopek kaznovanja, veča kazni za prekrške in določa način izračuna pridelka določenega letnika za celotno območje Slovenije.

Novela bo v javni razpravi do 20. julija.

Minister za okolje in kmetijstvo je v povezavi s tem povedal, da je pri vinarstvu uradne proizvodnje od 50 do 60 milijonov litrov, pri čemer se povprečna cena giblje tudi čez dva evra na liter, in da je po neuradnih ocenah vsaj podobna količina proizvedena na sivem trgu.

Ob tem je minister še spomnil, da je to že drugi zakon s področja pregona sive ekonomije; prvi je bil sprememba zakona o gozdarstvu, tretje področje, na katerega se sedaj osredotočajo, pa je področje pekarstva.

"Ugotovili smo, da imamo pri malih pekarnah izrazito veliko dela na črno, tako da imamo tudi primere, ki spominjajo na znanstveno fantastiko, saj najdemo pekarne, kjer znajo z nič zaposlenimi ter z nič porabe surovin in elektrike proizvesti pekovske izdelke, kot so žemljice," je problem ponazoril minister.

Dodatno je pereče razmere v pekarstvu osvetlil s primerom, ki po njegovih besedah "kar kliče k temu, da se krši zakonodaja". Če pekarne evidence vodijo napačno, je lahko kazen tudi 1000 evrov, v primeru dela na črno pa samo 104 evrov, medtem ko je v kakšni drugi članici unije to tudi razlog za zaprtje pekarne, je pojasnil.

Dejstvo je, da je po ocenah sive ekonomije v Sloveniji 25 odstotkov bruto domačega proizvoda; po nekaterih ocenah čez osem milijard, po drugih od pet do deset milijard. "Če bi polovico sive ekonomije ulovili in omogočili, da tudi od tega država pobira davke, bi marsikatero težavo pri financiranju javne države, šolstva, zdravstva in tako naprej v Sloveniji uspešno rešili," je sklenil minister.