I. N./arhiv DL

##IMAGE-3313566##

Po osmih mesecih, odkar so na Dolžu slovesno zlili prvo vedro vode v prvi kanalizacijski jašek v novem podgorskem kanalizacijskem sistemu za krajevne skupnosti Dolž, Gabrje in Stopiče, v Stopičah ugotavljajo, da se je gradnja kanalizacije povsem ustavila. “Podgorje je rezervoar pitne vode, ki bi ga morali bolj čuvati,” opozarja predsednik tamkajšnjega sveta krajevne skupnosti Alojz Golob.

Da so vasi pod Gorjanci imele prednost pri gradnji kanalizacijskega sistema, je v večji meri pripomoglo dejstvo, da je na izrazito kraškem področju neurejeno odvajanje odpadnih voda eden glavnih vzrokov za onesnaženje vodotokov, podtalnice in zajetij. A na sistem se kljub drugačni napovedi glavnina gospodinjstev to pomlad ni priključila.

“Zgrajen je le glavni vod, priključki pa stojijo. Ob otvoritvi smo pričakovali, da bo vse skupaj hitreje potekalo,” pravi predsednik sveta.

Na novomeški Komunali pojasnjujejo, da ne gre za operativen, pač pa proceduralen problem. Kot pravi direktor podjetja Bojan Kekec, je osnovna težava v odmeri komunalnega prispevka, ki je, odkar je v pristojnosti mestne občine, višja, kot je bila po starem načinu obračunavanja.

Ker krajani predpisane odmere ne poravnajo, tudi vsi nadaljnji postopki za priključitev stojijo. Ob tem se okoljevarstvena škoda poglablja, pa tudi Komunala s tem nima prihodka, saj krajani, dokler niso priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, plačujejo takso za obremenjevanje voda državi, pojasnjuje Kekec.

Odmera komunalnega prispevka naj bi znašala med 500 in 2.000 evri. Zaradi istega razloga naj bi zastalo tudi priključevanje na kanalizacijo na Kamencah in v Muhaberju.

Neurejena kanalizacija pa v krajevni skupnosti Stopiče ni edini problem. Že dalj časa opozarja na dotrajan vodovodni sistem v delu višje ležečih naselij.

Tako na primer v Gornji Težki Vodi zaradi slabega pritiska vode sploh ne morejo usposobiti pomivalnih strojev. Podobno je v delu Dolnje Težke Vode, kjer so pred 40 leti in več krajani sami gradili vodovod za nekaj hiš, zdaj pa je tam zraslo celo naselje.

“V Šentjoštu so problem vodovodne cevi, ki so slabe kakovosti in pokajo, treba bi jih bilo zamenjati,” težave krajevne skupnosti, v kateri krajani opažajo, da vse pričakovane investicije stojijo, niza predsednik.

Čeprav pravi, da so z županom in občinsko upravo vedno dobro sodelovali, Golob razočaran ugotavlja, da podeželje ostaja zapostavljeno. Denar, ki ga za svoje delovanje dobi krajevna skupnost, pa da je kot pljunek v morje.

Zahtevo članov sveta krajevne skupnosti glede čimprejšnje zagotovitve kvalitetne vodooskrbe direktor Komunale pojasnjuje:

“Vodohran, ki je na isti višini kot najvišji objekti, bi bilo treba prestaviti na višjo lokacijo. Projektna dokumentacija za to je pripravljena, po usklajevanju z mestno občino pa bomo določili prioritete. Zavedati se moramo, da obstajajo predeli v novomeški občini, na primer na Velikem Slatniku, kjer sploh še nimajo primerne vodooskrbe.”