splet

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Evropski denar, nove investicije, tehnološka podjetja in startupi naj Šaleški dolini pomagali ustvariti novo gospodarsko prihodnost. Toda izkušnje drugih premogovnih regij kažejo, da niti milijarde evrov še niso zagotovilo za nova delovna mesta.

Na nedavni konferenci Pozdravljena prihodnost je bila prihodnja smer Šaleške doline precej jasna visokotehnološko gospodarstvo, manjša podjetja, startupi in nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.

Toda podobne načrte so imele tudi druge evropske premogovne regije. Evropsko računsko sodišče je leta 2022 analiziralo sedem takšnih regij in več kot 12,5 milijarde evrov evropskih sredstev. Ugotovilo je, da je bil njihov neposredni vpliv na ustvarjanje novih delovnih mest omejen.

· Gospodarstvo

Z razpisom do delovnih mest, a tudi dvom v nekatere projekte

Ko izgine na desettisoče delovnih mest

V romunski dolini Jiu je bilo v obdobju 2014–2020 s projekti Evropskega sklada za regionalni razvoj neposredno predvidenih le 104 novih delovnih mest, medtem ko je bilo brezposelnih okoli 75.000 ljudi.

Še bolj dramatičen je primer nemške Lužice. Med letoma 1990 in 2000 je premogovništvo izgubilo okoli 80.000 delovnih mest, v naslednjih desetletjih pa se je iz regije odselil skoraj vsak peti prebivalec.

Na poljskih premogovnih območjih je med letoma 1990 in 2002 izginilo približno 230.000 rudarskih delovnih mest. Evropski milijoni so medtem financirali ceste, železnice, izobraževanje, zdravstvo, okoljske projekte in podjetništvo.

Včasih je učinkoviteje vlagati neposredno v ljudi

Zanimiv primer prihaja s Češke. Tam je Evropski socialni sklad s 370.000 evri financiral program prekvalifikacij in pomoči pri zaposlovanju.

Od 338 udeležencev jih je po zaključku zaposlitev dobilo kar 278. Primer kaže, da pri prestrukturiranju niso pomembne le nove stavbe in infrastruktura. Ključna so lahko tudi neposredna vlaganja v ljudi, njihovo znanje in sposobnost, da najdejo delo v novem gospodarstvu.

Po opozorilo ni treba daleč

Podobno izkušnjo imamo tudi v Sloveniji. Zasavje je po začetku postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik izgubilo več kot 5.000 delovnih mest. Izgubljena delovna mesta niso bila v celoti nadomeščena, posledice pa so se pokazale tudi v odseljevanju prebivalstva. Danes Zasavje gospodarsko preobrazbo nadaljuje tudi s približno 75 milijoni evrov iz Sklada za pravični prehod.

· Gospodarstvo

Velenje med občinami, ki so prejele največ državnega denarja

Pravi rezultat ne bodo nove stavbe

Prav tukaj se skriva pomembno opozorilo za Šaleško dolino. Evropske izkušnje ne kažejo, da so vlaganja v infrastrukturo nepotrebna. Nasprotno – brez nje je težko graditi novo gospodarstvo.

Toda infrastruktura je šele pogoj, ne rezultat prestrukturiranja. Čez deset ali dvajset let zato uspeha pravičnega prehoda najbrž ne bomo merili po tem, koliko evropskih milijonov smo porabili in koliko novih objektov zgradili.

Merili ga bomo po tem, koliko kakovostnih delovnih mest smo ustvarili in koliko ljudi je zaradi novih priložnosti ostalo v Šaleški dolini.