Pravica do dopusta pogosto kršena
Čeprav je dopust zakonska pravica, številni zaposleni tudi med prostimi dnevi ostajajo dosegljivi delodajalcem.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Čeprav je letni dopust zakonska pravica delavca, sindikati opozarjajo na številne načine njenega izigravanja. Težave se pojavljajo tudi pri pravici do odklopa, saj so številni zaposleni prek telefonov in aplikacij dosegljivi tudi po koncu delovnega časa.
Čas dopustov je v polnem teku, z njim pa znova v ospredje prihajajo pravice zaposlenih. Zakon o delovnih razmerjih določa, da letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši od štirih tednov, ne glede na to, ali delavec dela polni ali krajši delovni čas.
Nekaterim skupinam delavcev pripadajo dodatni dnevi dopusta. Med drugim ima delavec pravico do dodatnega dne za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let. Starši šoloobveznih otrok imajo pravico najmanj teden dni dopusta izrabiti med šolskimi počitnicami.
Delavec ima tudi pravico en dan dopusta izrabiti na dan, ki ga določi sam, če o tem delodajalca obvesti najmanj tri dni prej. Delodajalec lahko takšno odsotnost zavrne, če bi resneje ogrozila delovni proces.
Dopust ni namenjen reševanju težav delodajalca
Čeprav se pravica do dopusta v urejenih delovnih okoljih večinoma spoštuje, sindikati opozarjajo na številne nepravilnosti. Med njimi so prepozna ali nepravilna odmera dopusta, neutemeljeno zavračanje in prestavljanje dopusta, drobljenje dopusta, nepravilno evidentiranje v urah ter zahteve, da zaposleni tudi med dopustom spremljajo službeno komunikacijo.
Pojavljajo se tudi primeri, ko mora zaposleni sam poiskati sodelavca, ki ga bo med dopustom nadomeščal.
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf opozarja tudi na enostransko pošiljanje zaposlenih na dopust, kadar delodajalec nima dela. Kot poudarja, letni dopust ni instrument za pokrivanje poslovnega tveganja delodajalca.
Problem ostaja tudi neizkoriščen dopust. Pomanjkanje zaposlenih lahko privede do tega, da zaposleni najprej opravljajo presežne ure, nato pa jim delodajalec zaradi kadrovske stiske prestavlja koriščenje dopusta.
Lani 156 kršitev, letos do konca julija 40
Inšpektorat RS za delo je lani ugotovil 156 kršitev, povezanih z letnim dopustom, leto prej pa 119. Med lanskimi kršitvami jih je bilo 68 povezanih z izrabo letnega dopusta.
Letos je slika za zdaj nekoliko bolj optimistična. Do konca julija je inšpektorat zabeležil 40 kršitev, največ v povezavi s pisnim obvestilom o odmeri letnega dopusta.
Delodajalcu, ki zaposlenemu ne zagotovi pravice do dopusta skladno z zakonodajo, lahko inšpektorat izreče globo od 1500 do 4000 evrov.
Ko se dopust začne, se mora začeti tudi odklop
S pravico do počitka je tesno povezana pravica do odklopa, ki je v slovenski zakonodaji od novembra 2024. Njeno bistvo je preprosto: zaposleni med počitkom oziroma upravičeno odsotnostjo z dela ni na razpolago delodajalcu.
Praksa pa je lahko drugačna. Sindikati opozarjajo, da zaposleni po koncu delovnega časa še vedno prejemajo elektronsko pošto, sporočila in obvestila o razporedu dela.
Poseben problem predstavljajo skupine na aplikacijah WhatsApp, Viber, Messenger in podobnih platformah, ki jih zaposleni uporabljajo na svojih zasebnih telefonih. Če mora delavec tudi v prostem času preverjati telefon, ker ne ve, ali bo prejel spremembo izmene, lokacije dela ali zahtevo po nadomeščanju sodelavca, po oceni sindikatov o resničnem odklopu težko govorimo.
»Delavec, ki nima odrejene stalne pripravljenosti, zunaj svojega delovnega časa ni brezplačna intervencijska služba delodajalca,« poudarja Volf.
Kršitev pravice do odklopa letos že več kot lani
Inšpektorat za delo je leta 2025 ugotovil 18 kršitev pravice do odklopa, letos pa jih je samo do konca julija zabeležil že 23. Od tega jih je bilo 19 povezanih s tem, ali je delodajalec sprejel ustrezne ukrepe.
Po ocenah sindikatov uradne številke ne kažejo celotnega obsega težave, saj velik del službene komunikacije poteka prek zasebnih telefonov, zaprtih spletnih skupin, ustnih navodil in neformalnih pritiskov.
Največ težav opažajo v dejavnostih, kjer primanjkuje zaposlenih in delo poteka neprekinjeno – med drugim v zdravstvu in socialnem varstvu, gostinstvu in turizmu, trgovini, gradbeništvu, prometu, logistiki in zasebnem varovanju.
Pravica do dopusta tako ne pomeni zgolj prostih dni. Njen namen je, da se delavec dejansko spočije – brez obveznosti spremljanja službenega telefona in brez pričakovanja, da mora biti ves čas dosegljiv.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
