Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V nedeljo, 25. julija 1926, je bil v Šmartnem ob Paki velik dogodek. Na ta dan, torej pred sto leti, so slavnostno odkrili spomenik padlim domačinom, vojakom v prvi svetovni vojni. O dogodku so poročali številni časopisi, 31. julija pa je bil obsežen prispevek objavljen tudi v Slovencu.

V uvodnem delu se je avtor razpisal predvsem o pomenu spominskih obeležij ter opozoril na dejstvo, da je moralo miniti skoraj desetletje od konca vojne, ko so prve spomenike padlim v veliki vojni začeli postavljati tudi na slovenskih tleh: »Tisoči in tisoči naših fantov in mož pa leži pokopanih v tujini, brez spomenika, brez cvetja, brez vencev, katere bi mu naj položila na grob na vseh svetih dan ljubeča roka. Oddolžiti se tem žrtvam, ohraniti trajen njih spomin, in če je že nemogoče, njih kosti shraniti v domači zemlji, postaviti jim vsak spomenik, je bila vroča želja ostalih, in ta čut, ta želja je rodila spomenike padlih vojakov, kateri se dvigajo v vedno večjem številu po naših vaseh. Otresli pa smo se tudi nekako brezbrižnosti oziroma sramežljivosti, katero je kazal slovenski narod prvi čas po vojski do svojih padlih sinov.«

Kako slaviti hkrati zmago in poraz?

Po koncu vojne in razpadu dotakratne domovine Avstro-Ogrske je namreč večina nekdanjih slovenskih dežel pristala v novi skupni državi, Kraljevini SHS, s čimer je prišlo do nasprotja; avstro-ogrski vojaki so bili med vojno nasprotniki pripadnikov srbske vojske, in kot je zapisal Oto Luthar, »bi bilo nemogoče obenem slaviti zmago in poraz.« Zaradi tega so se slavile srbske vojaške zmage in povzdigovala junaštva srbskih vojakov: »Vojaki, ki so padli kot pripadniki avstro-ogrske vojske, pa so bili potisnjeni iz uradnega spomina in prva leta po vojni niso bili deležni nobenega spominskega obeležja.« Kolektivni spomin na veliko vojno je bil na Slovenskem potlačen in kar nekaj let je minilo, dokler se niso v javnosti pojavila mnenja, ki so nasprotovala takšnemu zamolčanju padlih vojakov.

Pomnik padlim v obeh vojnah

Eden izmed prvih večjih javnih spomenikov padlim v prvi svetovni vojni na Slovenskem je bil tudi spomenik v Šmartnem ob Paki. Stoji na pokopališču, ob cerkvi sv. Martina, in s svojo višino, ki presega obdajajoče nagrobnike, izstopa iz okolice. Kasneje so na spomenik dodali še spominsko ploščo, posvečeno žrtvam druge svetovne vojne, tako da je danes spomenik posvečen žrtvam obeh svetovnih vojn.

6,1 metra visok spomenik ima obliko jonskega stebra, na vrhu katerega stoji iz kamna izklesan vojak s čelado na glavi, spomenik pa stoji na podstavku z napisnim delom; najniže je plošča z napisom »V svetovni vojni padlim in umrlim žrtvam!« ter nad njo tri plošče z imeni in letnicami rojstva in smrti padlih v vojni.
Na prehodu iz spodnjega na zgornji del spomenika so navedena bojišča: Sv. Gora pri Gorici–Doberdob, Assiero–Assiago–Przemisl, Gordek–Verdun. Steber, okoli katerega je spleten venec, na treh straneh krasijo reliefni simboli: navzdol obrnjeni ugasli plamenici ter meč, ovit s palmovim listom, medtem ko gre pri opremi vojaka, ki drži v eni roki puško in v drugi venec, kot piše J. Komac v svojem prispevku Kraji spomina, za nekakšno mešanico med avstro-ogrsko vojsko in vojsko Kraljevine SHS.

Celoten spomenik, ki ga obdajata dve betonski ograji (zunanja ima podobo granat, povezanih z verigo, notranja pa je dekorativno zvezdasta), je delo kamnoseka Vinka Čamernika (1870–1936). Za postavitev obeležja sta bila najbolj zaslužna tedanji župan Martin Steblovnik kot predsednik in Dragotin Korošec kot tajnik Odbora za postavitev spomenika ter številni, ki so prispevali denarna sredstva.

Spomenik je bil postavljen v spomin triinšestdesetim padlim vojakom v prvi svetovni vojni, ki so prihajali iz tedanje občine Šmartno ob Paki. Ta je v tistem obdobju imela vsega skupaj le okoli 2.000 prebivalcev, kar pomeni, da je bil delež padlih izredno visok in da so tukajšnji fantje in možje tudi že v prvi svetovni vojni plačali izredno velik krvni davek.

Literatura in viri: Špelca Čopič, Slovenski spomeniki padlim v prvi svetovni vojni, v: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 3/1987, str. 168–177; Jernej Komac, »Franger, non flectar, zrušim se, a ne odjenjam.« Kraji spomina na veliko vojno v Šaleški dolini in okolici, v: Šaleški razgledi 15: zbornik 2016–2017, Velenje: Knjižnica Velenje, 2017, str. 143–145 ter PAM: Dopis Odbora za postavitev spomenika v vojni padlim vojakom v Šmartnem ob Paki, 1926, Sig.: SI_PAM/1714/001_00459.

Naš čas