Arhiv NTRC

Blaž Kocen je bil rojen leta 1821, opisi, ki so se ohranili o njem, pravijo, da je bil izjemno vedoželjen, zanimalo ga je marsikaj. Rad je raziskoval in iskal odgovore na vprašanje, zakaj je nekaj tako, in se ni sprijaznil s prvimi razlagami. »Zanimivo je, da je med drugim spremljal, ali se rože obračajo tudi po luni in ne le po soncu. Poznal je vse ptice iz bližnjega gozda, znal jih je oponašati. Naravoslovje ga je zelo zanimalo,« je pojasnil predsednik Turistično-olepševalnega društva (TOD) Ponikva Zlatko Zevnik. Obiskoval je nedeljsko šolo, nato je izobraževanje nadaljeval v celjski gimnaziji in šel v uk, da bi postal duhovnik. S pomočjo mecenov s Koroške, ki so ga podpirali, je to šolanje uspešno končal. Kot kaplan je služboval v različnih krajih, med drugim v Rogatcu in Šoštanju. Po šolski reformi je zapustil duhovniški poklic, odločil se je za dodatno izobraževanje in za prosvetni poklic. Prvo službo je dobil na gimnaziji v Celju, nato je poučeval na liceju v Ljubljani. Ker je bil šibkega zdravja, se je odločil za selitev v Gorico, saj mu je ustrezalo bolj milo podnebje. Tam je napisal več strokovnih člankov. Nato je bil premeščen na Češko, v kraj Olomouc, kjer je poučeval v nemški gimnaziji. Tam je začel sodelovati z založnikom Eduardom Hölzlom, s katerim sta izdala številna uspešna dela. Založba se je osredotočala predvsem na geografijo in kartografijo. »Pri tej založbi, ki obstaja še danes, je najprej izšel Kocenov atlas za osnovne šole in nato še atlas za srednje šole, šlo je za različne izdaje. Pisal je tudi učbenike. V času šolske reforme je namreč primanjkovalo literature ob vedno novih spoznanjih. Kocen je bil sredi 19. stoletja vodilni kartograf v srednjeevropskem prostoru.« Oče atlasov se je zaradi slabega zdravja upokojil prej in se preselil na Dunaj. Najverjetneje je zbolel zaradi griže ali tifusa in je umrl, star komaj 50 let.

Preberite več v Novem tedniku