Arhiv Štajerskega Tednika

Za desetletno obdobje 2007–2016 je država za posledice škode po naravnih nesrečah izplačala dobrih 19 milijonov evrov pomoči od skupno ocenjene škode blizu 241 milijonov evrov. Za lanskoletno nastalo škodo v kmetijstvu je vlada zaenkrat odobrila državno pomoč po pozebi (sedem mio evrov) in čebelarjem (665.000 evrov), medtem ko za sušo izplačilo pomoči na vladi še ni bilo odobreno. Program odprave posledic škode v kmetijstvu je v pripravi. Lani in predlani je ogromno škode v kmetijski pridelavi povzročila spomladanska pozeba, 44 in 47 milijonov evrov. Najhujša suša v minulem desetletju je bila leta 2013, ko je bilo ocenjene škode za 106 milijonov evrov. Država je upravičencem takrat izplačala pičlih pet milijonov evrov ali 4,7 odstotka od ocenjene škode.

Po podatkih MKGP je število zavarovanj kmetijske dejavnosti generalno v upadu. Leta 2010 je bilo zavarovanih 55.000 hektarjev kmetijskih površin (trajni nasadi, njive), lani 36.700 hektarjev. Še bolj izrazit je padec zavarovanja živine. Leta 2010 so rejci zavarovali nekaj manj kot 227.000 glav, lani le še dobrih 75.000. »Zavarovanje kmetijske proizvodnje je eden izmed boljših načinov za dobro obvladovanje tveganj, zato ostaja temeljna oblika varovanja dohodka iz kmetijske proizvodnje pred naravnimi nesrečami. Poleg tega je pomembno, da se kmetijski pridelovalci zavedajo pomena preprečevanja škod, saj samo z zavarovanjem ni mogoče preprečiti posledic škode in zagotoviti dolgoročne ekonomsko vzdržne pridelave. Z zavarovanjem kmetijske proizvodnje ublažimo posledice škod. MKGP namenja več sredstev tudi za preventivne ukrepe, kot so na primer sofinanciranje postavitve protitočnih mrež, postavitve rastlinjakov, namakalnih in oroševalnih sistemov,« so povedali na kmetijskem ministrstvu.

Kaj pravijo zavarovalnice

Preberite več v Štajerskem Tedniku