Arhiv Lokalno.si

Odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Vrbini v Krškem z vkopanimi silosi, v študiji variant opisano kot varianta B, je najprimernejše, je včeraj povedal vodja recenzijske skupine strokovnjakov dr. Andrej Umek. Recenzija študije variant (silosi, vkopani rovi ter površinski tip odlagališča) je bila opravljena na zahtevo Občinskega sveta Krško in Lokalnega partnerstva. Dr. Umek jim je včeraj predstavil povzetke in naštel reference strokovnjakov v ekipi, med katerimi sta bila za tehnično-gradbeni del vrhunska mednarodno priznana strokovnjaka iz tujine.

Pri analizi se je ekipa osredotočila predvsem na dimenzijo varnosti objekta za obdobje 300 let, ne zgolj za 50 let, kar predpisujejo današnji gradbeni standardi.

Pri objektu je bilo potrebno upoštevati potresno in poplavno nevarnost. Pri oceni obnašanja objekta ob morebitnem potresu so se strinjali, da vkopani silosi, ki so podvrženi maksimalni obremenitvi v času polnjenja, na dolgi rok predstavljajo varnost, ker se objekt glede odboja in lomljenja valov ne bo obnašal dosti drugače od materiala, ki ga obdaja. »Geologija ima na dolgi rok manj neznank od stanja voda na tem območju. Glede obnašanja betona smo vzeli kot primer rimsko obdobje izpred 2000 let. Voda v bodočnosti je večja uganka. Ne moremo vedeti, kakšna bo klima čez 100 ali 200 let, obstaja pa metoda v gradbeništvu, ki zagotavlja nepropustnost betona. Zato priporočamo gradnjo z zamrzovanjem terena, ne z načinom brizganja betona,« je razložil dr. Umek.

Edini od recenzentov, ki ne podpira variante silosov kot najprimernejše, je dr. Peter Suhadolc, strokovnjak za potresno inženirstvo iz Univerze v Trstu. Dr. Stephan Semprich iz Graza, specialist za geotehniko, dr. Hans Zojer, specialist za podzemne vode in poplavnost, mag. Matjaž Koželj z Inštituta Jožef Stefan za sevalno varnost, dr. Dušan Plut in dr. Ana Vovk Korže za okolje in družboslovni vidik ter dr. Umek kot vodja pa vsi zagovarjajo silosni tip odlagališča.

Dr.Umek je opozoril, da bo pri gradnji nujno angažirati strokovnjake iz tujine, ki imajo izkušnje s predlaganim tipom gradnje. »V Sloveniji nimamo zadostnih izkušenj z gradnjo podzemnih objektov in tega se moramo zavedati. To obvladajo Avstrijci, Nemci in Francozi.«

Svetnik Branko Janc je opozoril na pomanjkljiv odgovor v recenziji glede družbene sprejemljivosti odlagališča. »Družbena sprejemljivost nekega objekta je subjektivna zadeva. Za nekoga je nekaj sprejemljivo, za drugega ni, za tretjega je pod določenimi pogoji. Družbena sprejemljivost nima objektivnih meril, zato ne morete pričakovati, da bo stroka povedala, če je odlagališče za vas sprejemljivo. To boste povedali vi, ki tukaj živite,« je bil dr. Umek nedvoumen.

»Študija in recenzija vam lahko da odgovor le, če je nekaj varno ali nevarno po vplivih na okolje. In odlagališče, ki je predmet obravnave, zagotovo ne bo imelo negativnih vplivov na okolje,« je zaključil dr. Umek.

Pred letom dni je bil javno razgrnjen osnutek državnega prostorskega načrta (DPN) za odlagališče in nanj dane številne pripombe. Ministrstvo za okolje bo stališča do pripomb uradno objavilo in jih nato še uradno predstavilo javnosti. Na podlagi stališč, torej kaj od pripomb je moč upoštevati, bodo pripravili predlog DPN, ki ga bodo prejeli vsi nosilci urejanja prostora, teh je preko 30, vključno z občino Krško. Vsi bodo na predlog dali mnenje in, če bodo mnenja pozitivna, seveda tudi od občine, bo vlada lahko sprejela uredbo o odlagališču na lokaciji Vrbine pri Krškem.