M. M.

Okolje, družbene dejavnosti in gospodarstvo so tematski sklopi nastajajoče Strategije razvoja Mestne občine Novo mesto v letih od 2015 do 2030. Za vsakega je občina pripravila tematske javne razprave v Kulturnem centru Janeza Trdine, saj želijo v pripravo poleg stroke vključiti tudi laično javnost. Strateški dokument razvoja mesta v naslednjih 15 oz. 14 letih naj bi bil sicer nared do pomladi prihodnje leto.

Ob zaključku naše redakcije v torek je v kulturnem centru potekala že tretja delavnica, pred tem pa je v torek nastajanje strategije predstavil župan Gregor Macedoni, medtem ko je bila četrtkova delavnica namenjena okolju, trajnostnemu prostorskemu razvoju in mobilnosti.

UPOŠTEVAJOČ DEMOGRAFIJO

Pred približno 80 slušatelji je župan prejšnji torek dejal, da bo strategija za novomeško občinsko upravo pomenila akcijski načrt delovanja, da bo konkretna in natančna, predvsem pa bo pokazala nabor tistih projektov, ki jih mesto najbolj potrebuje za skladen razvoj.

Uvodoma je Klemen Kotnik iz podjetja Erico predstavil demografsko študijo, ki jo je naročila občina. »Demografski problemi v primerjavi z okoljskimi niso kar tako rešljivi. Demografskim problemom se bomo morali v prihodnosti prilagoditi,« je povedal ob prikazu starostne strukture, ki na račun vse večjega števila starejših že od leta 1953 nima oblike klasične piramide, ampak žare. Ti podatki so pomembni za snovanje prihodnjega razvoja, saj bi jih morali uporabiti pri načrtovanju števila vrtcev, domov za ostarele ipd. V zadnjih osmih letih se število prebivalcev novomeške občine giblje med 35 in 36 tisoč, naravni prirast je pozitiven, tako kot drugod pa so zaskrbljujoče projekcije upada števila mladih in naraščanje števila starostnikov ter zmanjšanje števila žensk v rodni dobi. Demografska študija je denimo pokazala, da bi lahko število starejših od 65 let s šest tisoč v lanskem letu do leta 2045 naraslo na več kot devet tisoč in pol.

»Obljubim, da bo naša strategija konkretna in ambiciozna, postala pa bo delovni načrt občinske uprave za naslednjih 15 let,« je zbranim nato dejal župan Macedoni in ob predstavitvi video posnetkov o t. i. pametnih mestih dodal, da želijo v sodelovanju z javnostjo oblikovati strategijo, ki bo Novo mesto razvila v kraj, »kjer je lepo bivati, delati, se učiti in zabavati.«

PAMETNE STORITVE

M. M.

Po njegovih besedah moramo postati pametna občina, kjer se storitve povezujejo v enovit sistem, ki vsem prebivalcem olajšuje življenje, izzivi pa so na številnih področjih. Župan je tudi zbrane v veliki dvorani kulturnega centra pozval k razpravi, a je bilo slišati le dve mnenji: da je treba v našo družbo aktivneje vključiti upokojence, ki predstavljajo četrtino Novomeščanov, in da ne smemo zanemariti dogajanja v romskih naseljih, kjer se v nasprotju s siceršnjo družbo dogaja t. i. baby boom ob dejstvu, da je že 95 odst. romske populacije pri nas nezaposljive.

Kot omenjeno, je v četrtek sledila druga javna razprava o skrbi za okolje, trajnostnem prostorskem razvoju in mobilnosti. Sočasno na občini poteka priprava Celostne prometne strategije (CPS), ki bo del splošnega dokumenta, pomemben pa je tudi z vidika prihajajočih razpisov. CPS ustvarjajo Urbanistični inštitut, podjetje Acer in Razvojni center Novo mesto, skupaj s predstavniki novomeške občinske uprave pa so v četrtek k razmisleku o prostorskih izzivih svojega kraja pritegnili okoli 50 udeležencev.

Uvodoma je vodja urada za prostor in razvoj dr. Iztok Kovačič povedal, da so sprva analizirali vse dosedanje načrte, da bi se izognili ponavljanju in izgubi časa, sedaj pa je nastopil čas oblikovanja konkretnih želenih ciljev, ki jih bo moč v prihodnosti skozi akcijski načrt tudi uresničiti. MO Novo mesto je bila po njegovih besedah prva mestna občina, ki je že leta 2009 sprejela občinski prostorski načrt. »To je bilo dobro načrtovano, a danes vidimo, da posamezna območja zaostajajo in da manjka infrastruktura,« je rekel in nadaljeval s krajšo predstavijo sedanjih razmer. Glede stanovanjskega fonda je rekel, da naj bi bilo kapacitet dovolj, a niso ravno kvalitetne, v občini pa je 14 območij, predvidenih za gradnjo večstanovanjskih objektov. Glede kakovosti okolja je ekološko stanje reke Krke dobro, kakovost zraka je pod povprečjem, imamo razmeroma neonesnažena tla. Količina odpadkov se vsako leto zmanjšuje, še vedno pa so velik problem črna odlagališča. S trenutno gradnjo novega daljnovoda se bo izboljšala energetska oskrba itd.

DELOVNA OMIZJA

Javni posvet je bil začrtan delovno: še preden so se udeleženci razdelili na tri omizja po posameznih vsebinskih sklopih in se čez čas zamenjali, so zbrane pozvali, da odgovorijo na dve vprašanji: v prvem so iskali probleme, ki jih čutijo občani in bi se zaradi njih bili že jutri pripravljeni izseliti iz mesta, v drugem pa ravno nasprotno. Odgovori zbranih so bili presenetljivo podobni. Med največjimi »minusi« oziroma slabostmi mesta so navedli: da ni plavalnega bazena, slabo skrb za podeželje, slabo železniško povezavo z Ljubljano, slabo urejenost mestnega jedra, onesnažen zrak, slabe kolesarske povezave in pomanjkanje pešpoti, črne gradnje v romskih naseljih, bližino velikih gospodarskih kompleksov ter pomanjkanje vizije oz. prepočasno reševanje problemov. Med največjimi »plusi« pa se je največkrat znašla reka Krka in zeleno okolje tako v samem mestu kot v neposredni okolici, velikost Novega mesta, geografska lega, razvito gospodarstvo ter prijetne soseske. Udeleženci so posamezne prostorske, prometne in okoljske izzive mesta kasneje še podrobneje predelali, mnenja občanov in občank o prometu (od kolesarskih poti do javnega prometa ipd.) pa zbirajo tudi na spletni strani novomeške občine. Doslej je anketo izpolnilo več kot 400 oseb, mnenja pa bodo zbirali do konca tega meseca in jih upoštevali pri pripravi tako CPS kot splošne strategije razvoja.

Kot omenjeno, se je ob zaključku naše redakcije v torkovem popoldnevu zvrstila še delavnica na temo družbenih dejavnosti (izobraževanje, sociala in zdravstvo, kultura, šport in varnost), zadnja pa bo v torek, 4. oktobra, ob 17. uri prav tako v KC Janeza Trdine na temo gospodarstva. Javna razprava bo sledila tudi po oblikovanju končnega dokumenta.