Velikopotezni načrti Beograda bi lahko bili tudi voda na mlin slovenskemu gradbenemu sektorju. Navsezadnje 2,8 milijarde evrov, kolikor bo šlo za novo podobo mesta, ni malo. A kaj ko so podjetniki zaradi počasnega premierja Mira Cerarja in težav s kadri prepuščeni sami sebi. V Beogradu namreč od lanskega leta nimamo veleposlanika.
Morda se zdi, da veleposlaniki niso za nobeno rabo. A še zdaleč ni tako. Podjetja, ki svoje posle širijo na tuje, jih potrebujejo. Veleposlaniki so včasih tudi odločilni člen pri pridobitvi kakega posla.
To pa vsekakor ne velja v Beogradu, kjer svojega političnega predstavnika nimamo, čeprav bi ga v času, ko se načrtuje največji gradbeni posel na jugu, krvavo potrebovali.
Se Veber poslavlja? Prostovoljno ne. Veleposlaniško mesto naj bi bil Cerar pripravljen dati Vebru v zamnu, da odstopi kot minister.
Srbska prestolnica Beograd ima namreč velike načrte. In Srbi bi tam naše marljive roke, ki so jih vedno cenili, naši izdelki pa tam še vedno veljajo za izjemno kakovostne in zaupanja vredne, z veseljem pograbili. A morda priložnosti za to ne bo.
Velikopotezna gradnja ob Savi po zgledu modernih arabskih mest bi lahko bila za slovenski gradbeni sektor odlična priložnost, da spleza na malce bolj zeleno vejo. A kot že rečeno, tam ni nikogar, ki bi našim podjetnikom pomagal.
Po koncu mandata Franca Buta lansko leto je veleposlaništvo prepuščeno le odpravnici poslov Mateji Norčič Štamcar. In zakaj ni drugače, zakaj nismo takoj priskrbeli veznega člena med našo državo in to nekdanjo bratsko državo?
Tudi v tem primeru bi lahko našemu premierju zapeli tisto od Franeta Milčinskega - Ježka – Cinca Marinca. Zakaj in komu? Kdo je kriv, da izgubljamo tudi tukaj, medtem ko si bodo drugi, predvsem nesramno bogati Dubaj, kot bi rekli Srbi: omastili brčice, preberite v današnji izdaji časopisa Svet24!
Arsen Perić in Vito Tofaj/KMA
