Krožno gospodarstvo je priložnost za dolenjsko, posavsko in belokranjsko kmetijstvo
Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je v okviru svojega tretjega regijskega Evropskega pogovora o krožnem gospodarstvu in kmetijstvu posvetil Dolenjski, Posavju in Beli krajini. Na pogovoru v Novem mestu so o izzivih in priložnostih krožnega gospodarstva iz različnih področij in vidikov govorili: mag. Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba), dr. Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Republike Slovenije, dr. Vida Čadonič Špelič, direktorica občinske uprave Mestne občine Novo mesto, Jože Leskovar, direktor sektorja komunale, Kostak, d. d.; Boris Grabrijan, direktor Javnega zavoda Krajinski park Kolpa; Alojz Kastelic, Ekološka kmetija Kastelic: Predstavitev preusmeritve iz intenzivne govedorejske kmetije v ekološko sadjarsko kmetijo, Tone Hrovat, direktor Šolskega centra Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma, in Franc Bogovič, evropski poslanec (SLS/EPP), pogovor pa je vodil Jože Simončič, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.
Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/PP), nekdanji minister za kmetijstvo in okolje, je uvodoma povzel besede sadjarja Danija Gradišnika iz podobnega nedavnega tematskega pogovora v Velenju, ki je dejal, da kmetje že desetletja, stoletja delajo po zakonitostih krožnega gospodarstva, samo da tedaj niso vedeli, da se temu reče »krožno gospodarstvo«. »Trajnostni vidik kmetovanja je torej že v osnovi tudi nekakšen »genski zapis« delovanja kmetov tudi v Sloveniji,« je poudaril Bogovič, ki si želi, da bi tudi pri nas z novostmi tako v preskrbovalni verigi kot tudi v dostopu hrane potrošnikom te principe krožnega gospodarstva še okrepili. Bogovič je opozoril tudi na občutljiv odnos med področjema kmetijstva in varovanjem okolja, ki mora potekati v dialogu in soglasju, kot tudi področje ravnanja odpadkov, ki je prav tako eno izmed bistvenih v krožnem gospodarstvu, in o čemer so spregovorili tudi njegovi gosti na pogovoru.
»Leta 2050 bo treba na planetu Zemlja nahraniti 9,6 milijard ljudi. Že danes pa je kar 60 % eko-sistemov degradiranih in jih ne uporabljamo trajnostno,« je v svoji predstavitvi temeljnih načel krožnega gospodarstva opozorila Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba). »Leta 2010 smo tudi prvič zabeležili počasnejšo rast pridelkov od rasti prebivalstva. Spremembe torej niso stvar izbire, temveč nuje, če želimo na tem planetu kot civilizacija preživeti,« je dejala in pojasnila, da krožno gospodarstvo kot nov ekonomski model razpira priložnosti za povezovanje in sodelovanje med različnimi deležniki s ciljem maksimiziranja vrednosti izdelkov in storitev, s čimer prispevajo k čim manjši izrabi naravnih virov ter ustvarjajo pozitivne družbene in okoljske učinke.
V svoji predstavitvi pomena, vizije, ciljev in strategije dela je dr. Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Republike Slovenije poudaril: »Veriga preskrbe s hrano je v svojem bistvu le ena od oblik krožnega gospodarstva. Le uspešna kmetijska gospodarstva, uspešna živilska podjetja, uspešne zadruge bodo prek svojih zaposlenih ali lastnih zaposlitev spodbujale potrošnika, da bo kupoval v trgovskih centrih, zato je treba vztrajati na dobrih odnosih med partnerji v verigi preskrbe s hrano v Sloveniji. Pritisk na nižanje cen ali poslabševanje odnosov med partnerji v verigi namreč nedvomno ustvarja nižjo kupno moč prebivalstva in s tem slabi trgovske sisteme. Kot varuh se zato trudim za trajnostno verigo preskrbe s hrano, za pozitivne odnose med partnerji, za močne posamezne deležnike, ki prispevajo h gospodarski rasti naše družbe in zagotavljajo trajnostno preskrbo s kakovostno in varno pridelano lokalno hrano.«
Direktorica občinske uprave Mestne občine Novo mesto dr. Vida Čadonič Špelič je povedala, da Mestna občina Novo mesto finančno podpira pridelavo zdrave lokalne hrane. Osebno sicer meni, da je najbolje, da si hrano pridelamo na svojem vrtu oz. njivi. »Priporočam, da si izberemo svojo kmetijo, ki jo dobro poznamo in kupujemo kar na mestu pridelave. Kadar to ni možno, pa moramo kupovati z glavo. To pomeni, da dobro pogledamo deklaracijo, na kateri piše, kaj proizvod vsebuje, predvsem pa, od kod je. Slovenski proizvodi so, posebno tisti butično in lokalno izdelani, na tržnici dražji od tistih v velikih supermarketih, kar je logično. Žal v današnjem času vendarle prevladuje cena,« je še dejala Čadonič Špeličeva.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
