Arhiv Štajerskega Tednika

Pridelek pšenice, našega najpomembnejšega krušnega žita, je bil dober in je za 14 odstotkov presegel desetletno povprečje, o čemer smo že poročali. Bodo pa po ocenah državnih statistikov kmetje pospravili 19 odstotkov manj koruze za silažo, kar je sicer bolje od prvih napovedi, ki so govorile, da je bo za 22 odstotkov manj.

Vzponi in padci silažne koruze

Izplen naj bi bil manjši tudi pri koruzi za zrnje, in sicer za 12 odstotkov, a se je na koncu izkazalo, da bo ta še slabši, saj naj bi bil v primerjavi z lanskim letom kar 16 odstotkov manjši. Ob tem je treba priznati, da je bilo leto 2020 za koruzo rekordno, kar pomeni, da letošnje številke vendarle niso tako slabe, saj so od desetletnega povprečja še zmeraj višje za sedem odstotkov. Povprečni pridelek suhega koruznega zrnja naj bi tako znašal 9,1 tone na hektar, koruznega zrnja pa naj bi z 41.657 hektarjev njiv pospravili 379.218 ton. Silažne koruze so slovenski kmetje pridelali 1.172.109 ton, povprečni pridelek zelene mase pa naj bi znašal 43,2 tone na hektar, kar je za pet odstotkov manj od desetletnega povprečja, ki znaša 45,2 tone na hektar. Kot je razvidno iz priloženega grafa, so količine pridelane koruze za zrnje v zadnjem desetletju veliko bolj stabilne kot tiste za silažo, ki kažejo na precejšnje vzpone in padce.

Preberite več v Štajerskem Tedniku