Arhiv Štajerskega Tednika

Potem ko se je iz različnih vzrokov v krizi znašla prašičereja, nekdaj paradna panoga slovenskega kmetijstva, ki danes dosega le še tretjino potrebne samooskrbe, in to kljub temu da Slovenci še zmeraj prisegamo na tisti rek, da je najboljša ribica svinjska ribica, saj najraje jemo prav prašičje meso, je zdaj na obzorju vse več težav v govedoreji. Kmetje so že tako na zatožni klopi in postajajo dežurni krivci za vse izzive, ki jih prinaša današnji čas, od klimatskih sprememb do onesnaževanja zemlje in podtalnice, nanje pa letijo tudi vse glasnejši očitki, da s svojim delovanjem motijo blaženi mir tistih, ki so se priselili na podeželje, da bi ušli mestnemu hrupu. Kot kaže, so trenutno najbolj v nemilosti družbenih gibanj rejci goveda, čeprav je govedoreja strateška panoga slovenskega kmetijstva prihodnosti.

»Stalež živine močno upada, upam, da ne ne bomo šli po poti prašičereje. Razmere niso obetavne, saj so pritiski raznih društev in organizacij veliki, javnost pa potrebuje krivca za spremembe. Vse glasnejše so kritike v zvezi z gnojevko. Povrh vsega tudi stroka ni enotna: eni trdijo, da so izpusti toplogrednih plinov v govedoreji veliki, spet drugi dokazujejo, da govedoreja zemljo ohranja aktivno in v dobri kondiciji, saj gredo iztrebki oziroma gnojila nazaj na njivo, s čimer se obnavlja humus; po tej logiki govedoreja osvežuje, ne pa onesnažuje,« opisuje položaj Milan Unuk, predsednik sveta, Anton Hohler, član sveta in podpredsednik strokovnega odbora za govedorejo pri KGZS, pa dodaja, da bo gotovo kmalu tudi pri nas nastal problem z vezano rejo govedi, torej rejo, kjer so živali v hlevu privezane.

Nezaželeno mleko iz vezane reje

Preberite več v Štajerskem Tedniku