Arhiv Dolenjskega lista

A. K.

Sklad za financiranje razgradnje krške jedrske elektrarne je na današnji novinarski konferenci v Krškem predstavil delo v minulem letu. Glavna naloga sklada, ki je bil ustanovljen leta 1995, je zbiranje sredstev za zagotavljanje varnega skladiščenja in končnega odlaganja izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov iz jedrske elektrarne, sklad pa skrbi tudi za varno razgradnjo elektrarne v Krškem. Lanskoletni prihodki sklada so tako znašali 13,8 milijonov evrov, največji porabniki teh sredstev pa so bile posavske občine, ki so kot nadomestilo za omejeno rabo prostora prejele skoraj 2,5 milijona evrov.

Največji kos pogače je pripadel krški občini, ki je dobila malo manj kot milijon evrov, brežiška občina je dobila skoraj 870.000 evrov, na tretjem mestu je sevniška občina z malo več kot 600.000 evrov. Najmanj sredstev je dobila najmanjša kostanjeviška občina, ki se je morala zadovoljiti z malo več kot 7.000 evri.

Velik porabnik sredstev sklada je tudi Agencija za radioaktivne odpadke, ki je lani prejela 2,2 milijona evrov. Slednja se že nekaj časa ukvarja z iskanjem lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, za katerega so po besedah direktorja sklada Janka Straška že narejeni prvi predračuni.

"Zelo blizu smo predračunski vrednosti za bodoče odlagališče, ki naj bi stalo med 140 in 150 milijoni evrov," je povedal Strašek.

Slovenski sklad je po določilih iz meddržavne pogodbe s Hrvaško zadolžen za polovico skupnega odlagališča, vendar pa hrvaška stran doslej še ni pokazala zanimanja za prevzem svojega dela odpadkov iz krške jedrske elektrarne. Evropska poslanka in predsednica upravnega odbora sklada Romana Jordan Cizelj se zato zavzema za korenit premislek o pravnem financiranju bodočega odlagališča.

"Od pristojnih institucij zahtevamo, da nam uredijo ustrezen pravni okvir za financiranje odlagališča," je pravne strokovnjake pozvala evropska poslanka.

Hrvaški radioaktivni odpadki so lahko na področju krške nuklearne še do leta 2023. Kaj se bo z njimi zgodilo po tem letu, pa še vedno ni povsem jasno. Kot je povedala doktorica nuklearne fizike Romana Jordan Cizelj je izvoz radioaktivnih odpadkov sicer mogoč, vendar pa se morata o tem strinjati obe državi. O tej občutljivi temi je že večkrat razpravljal tudi evropski parlament, vendar pa poslanci doslej še niso dosegli konsenza. Zaradi vsega naštetega je vse bolj verjetna možnost, da bodo hrvaški odpadki na koncu ostali v Sloveniji, ki bo po mnenju nekaterih strokovnjakov ostala tudi brez načrtovanega hrvaškega vložka v bodoče odlagališče.