Kako bi semenarjenje postalo del Bele krajine?
Bela krajina je s svojimi podnebnimi in talnimi razmera ter z visoko brezposelnostjo in razdrobljenostjo kmetijskih zemljišč primerna za pridelavo semen. Tako so ocenili tudi organizatorji torkovega posveta o pridelavi semen poljščin in vrtnin v kulturnem domu v Semiču. Po naši oceni se je posveta udeležilo okrog 120 ljudi.
Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto je tudi s pomočjo predavanj želel pozvati Belokranjce k razmišljanju o domačem žlahtnjenju in semenarstvu, dokler še imamo semenarsko tehnično opremo in potrebno semenarsko znanje, ki bi se lahko kaj hitro izgubilo. Znano je, da avtohtone sorte odlikuje dobra prilagojenost na lokalne rastne razmere in imajo posebne morfološke, fiziološke in gospodarsko pomembne lastnosti.
V Semiču sta o pomenu lastne pridelave semen ter o stanju in perspektivah za pridelavo semen poljščin in vrtnin govorili specialistki za kmetijsko svetovanje pri KGZ Novo mesto Natalija Pelko in Mateja Strgulec. Spoznali so lahko tudi, kako delujeta genski banki na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
Domen Fink, ki je pri Semenarni Ljubljana odgovoren za pridelavo semena, pa jim je predstavil ambicije te semenarske družbe, ki si je po težavah v poslovanju spet opomogla in zdaj išče kooperante za pridelavo semen. "Pred dvema letoma smo začeli projekt, v katerem smo poseben poudarek namenili slovenskim avtohtonim sortam in udomačenim sortam, ki so prišle k nam najpogosteje iz območja bivše Jugoslavije," je dejal. Na poskusnih poljih na Ptuju Semenarna goji 53 vrtnin, nadzoruje sortnost in pridelke.
Kot je dejal, zdaj iščejo kooperante, tudi v Beli krajni za pridelavo čebule belokranjke, na primer, sicer pa je udeležence pozval, naj se oglasijo k njim in povedo, kaj od semena domačih sort se da še na terenu dobiti. "Če je dovolj semenskega materiala, če se ve, katere sorte je seme in je dokaj izenačeno, bomo šli tudi v vpis nove sorte. Ta je zdaj precej olajšan, saj je dovoljen vpis za vrtičkarske sorte," je še povedal.
"Upam, da smo na posvetu koga spodbudili, da se bo odločil za semenarjenje, čeprav to pomeni več dela, a prinese tudi kak dinar več," je ob koncu posveta dejala Mateja Strgulec.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
