B. B., arhiv DL

B. B., arhiv DL

Kot je župan Mestne občine Novo mesto Alojzij Muhič povedal za STA, je sicer tem in odprtih vprašanj precej, a se bodo morali, glede na to, da bo obisk ministrskega zbora več ali manj enodneven, omejiti le na nekatere.

Tako so vladi predlagali, da bi se v Mestni občini Novo mesto, ki je največja območna občina, pogovarjali še o zastalih in nekaterih nedorečenih državnih naložbah v novomeške kulturne ustanove, kot so grad Grm, Narodni dom in Knjižnica Mirana Jarca ter o ustanovitvi novomeške univerze, skrbi za starejše občane in vzpostavitvi regij.

Muhič je še opozoril, da omenjeni vladni obisk jemljejo skrajno resno, hkrati pa pri navedenih vprašanjih pričakujejo določene premike ne glede na sedanje politične razmere.

Bela krajina potrebuje razvojno pomoč in cestne povezave

Po besedah črnomaljske županje Mojce Čemas Stjepanovič pa so v že tako demografsko ogroženi in razvojno prikrajšani Beli krajini med najbolj perečimi temami visoka brezposelnost, slaba prometna povezava in z njo odmaknjenost od glavnih, sodobno urejenih prometnic.

Bela krajina zato nujno potrebuje cesto tretje razvojne osi, ustrezno preskrbljenost z električno energijo in optično kabelsko omrežje, je dodala črnomaljska županja in nadaljevala, da nekaj pomoči sicer zagotavljajo vsi trije doslej objavljeni razpisi o Pokolpju, a so, ker ne upoštevajo bančnih blokad in posledične nedostopnosti posojil za lastne vložke vlagateljev, prezahtevno in neustrezno sestavljeni.

Belokranjske razvojne in infrastrukturne projekte zavirajo tudi dolgi postopki umeščanja v prostor ter prenosa lastništva zemljišč z države na občino, hkrati pa je zaradi neznanega načina financiranja nejasna prihodnost izgradnje ceste tretje razvojne osi, je še Čemas Stjepanovičeva povedala za STA.

Financiranje tretje razvojne osi še neznanka

Kot je ob napovedi dokončanja izgradnje črnomaljske obvoznice sredi januarja letos napovedal direktor Direkcije RS za ceste Gregor Ficko, pa bodo po lani sprejeti uredbi državnega prostorskega načrta za 34-kilometrski južni del ceste tretje razvojne osi od dolenjske avtoceste pri Novem mestu do priključka Maline v Beli krajini konec leta lahko začeli z njenim projektiranjem, parcelacijo in odkupom zemljišč ter nepremičnin. Začetek gradnje navedenega odseka pa je napovedal med letoma 2014 in 2015.

Naložbo v štiripasovno cesto in dvocevni predor skozi Gorjance, ki jo bodo začeli graditi kot novomeško vzhodno obvoznico, so ocenili na približno 700 milijonov evrov, od navedene vsote pa so možna do 15-odstotna odstopanja, je pojasnil.

Denar za njeno izgradnjo in tudi za njen kasnejši drugi del do Črnomlja ter tretji do Vinice naj bi - s tem, da bodo projekt vnovič uvrstili v operativni program finančne perspektive 2014 do 2020 - zagotovili iz evropskih sredstev in, ker ta ne bodo zadostovala, še iz drugih virov ter bančnih posojil, je nadaljeval.

Omenjeni južni del ceste tretje razvojne osi bi tako lahko dokončali v času navedene perspektive, s čimer bo Bela krajina povezana s slovenskim avtocestnim sistemom. Projektno dokumentacijo za njeno izgradnjo bodo pripravili vnaprej, po zagotovitvi denarja zanjo pa začeli z gradnjo in drugimi potrebnimi postopki, je še povedal Ficko.

Regija z nadpovprečnimi gospodarskimi rezultati, a dokaj visoko nezaposlenostjo

Regija Dolenjske in Bele krajine se razprostira na skoraj 1700 kvadratnih kilometrih jugovzhodne Slovenije oz. na dobrih osmih odstotkih Slovenije. Na omenjenem območju živi približno 112.000 prebivalcev oziroma skoraj 5,5 odstotka celotnega prebivalstva Slovenije. Območje pokriva 15 občin, od katerih je največja Mestna občina Novo mesto z nekaj več kot 36.000 prebivalci.

Navedeno območje, prek katerega potekajo številne pomembne mednarodne prometne poti, hkrati pa se nahaja ob hrvaški oz. južni meji Evropske unije, je tudi območje delovanja Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine.

Kot je njen direktor Tomaž Kordiš povedal za STA, so kazalci tamkajšnjega poslovanja kljub zaostrenim razmeram ugodni in potrjujejo uspešnost regijskega gospodarstva, od leta 2005 pa presegajo državno povprečje.

Tako je predlani 1900 tamkajšnjih gospodarskih družb ustvarilo 4,5 milijarde evrov prihodkov, navedena regija pa že vrsto let na leto ustvari več kot 160 milijonov evrov čistega dobička.

Območno gospodarstvo je uspešno predvsem na račun velikih gospodarskih družb, ki so predlani ustvarile 92 odstotkov čistega dobička in dosegle več kot dve tretjini vseh čistih prihodkov od prodaje.

Regija je tudi izrazito izvozno usmerjena. Delež prihodkov, doseženih na tujih trgih, pa je znašal 63 odstotkov skupnih prihodkov. Kljub veliki prisotnosti na tujih trgih regijsko gospodarstvo išče nove poti sodelovanja in se želi še bolj mednarodno uveljaviti, je nadaljeval Kordiš.

V regiji je najpomembnejša predelovalna dejavnost, ki je v letu 2011 ustvarila skoraj tri četrtine vseh prihodkov od prodaje in zaposlovala 64 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarskih družbah regije, pomembnejše dejavnosti pa so še trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil ter gradbeništvo.

Direktor območne zbornice se je dotaknil tudi regijske brezposelnosti. Po njegovih podatkih je bilo konec preteklega leta v regiji prijavljenih dobrih 6.800 nezaposlenih, stopnja teh pa je novembra lani dosegla 12,8 odstotka, kar je za dobrega pol odstotka več od državnega povprečja.

Bistveno višja je nezaposlenost na območju Bele krajine, kjer je v Črnomlju lani dosegla 18,9 odstotka, v Metliki pa 16,2 odstotka. Glede na predlani pa so lani zaznali povečanje stopnje brezposelnosti v vsej regiji, je opozoril.

Kot ocenjuje Kordiš, je ključnega pomena za razvoj Bele krajine izboljšanje sedanje slabe cestne in elektroenergetske infrastrukture. Tudi on je poudaril pomen čimprejšnje izgradnje ceste tretje razvojne osi, ki bi po njegovem omogočila bistveno boljše izkoriščanje proizvodnih, storitvenih, rekreacijskih in turističnih zmogljivosti regije.

Hkrati bi nova cesta omogočila bistveno varnejši in hitrejši dostop do obstoječe avtoceste, saj območja s slabo prometno povezavo izgubljajo svoj razvojni potencial in konkurenčnost, je pristavil.

Kot je Kordiš povzel, si dolenjsko-belokranjsko gospodarstvo želi tudi, da bi vlada zagotovila oz. sprejela ukrepe za izboljšanje finančne discipline, odpravila administrativne ovire, kot so počasnost pri postopkih pred državnimi organi in veliko birokracije. Vse navedeno slabo vpliva na domača podjetja in tudi na tuje vlagatelje, ki se le stežka odločajo za naložbe v Sloveniji, je še opozoril Kordiš.