GZS pohvalila odnos vlade do gospodarstva
GZS pozdravlja bolj odprt odnos vlade do gospodarstva, vendar opozarja, da podjetja pri zaposlovanju tujcev, dovoljenjih in administraciji še čakajo hitrejše rešitve.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je po današnji seji upravnega odbora izrazila zadovoljstvo z odnosom vlade do gospodarstva, hkrati pa opozorila na več področij, kjer podjetja pričakujejo hitrejše in konkretnejše ukrepanje.
Predsednik GZS Tibor Šimonka je po seji povedal, da jih je dosedanji pristop vlade do gospodarstva, podjetij in zaposlenih pozitivno presenetil. Po njegovih besedah je mogoče del pričakovanj gospodarstva prepoznati že v koalicijski pogodbi, nekatere konkretne rešitve pa prinaša tudi predlagani interventni zakon.
Med ukrepi, ki jih v gospodarstvu ocenjujejo pozitivno, je Šimonka izpostavil pomoč pri blaženju posledic visokih cen energentov, shemo skrajšanega delovnega časa, napoved hitrejšega izdajanja dovoljenj ter ukrepe za zmanjšanje administrativnih obremenitev.
Kot pomemben napredek vidi tudi bolj odprt dialog med državo in gospodarstvom. Gospodarstveniki imajo po njegovih besedah v okviru strateškega sveta za gospodarstvo več možnosti, da predstavijo svoje predloge, pozitivno pa ocenjujejo tudi ponovno vzpostavljanje socialnega dialoga.
"Problemi zahtevajo hitrejše rešitve"
Kljub temu na GZS opozarjajo, da nekateri problemi še vedno zahtevajo precej hitrejše rešitve. Med najbolj perečimi so postopki zaposlovanja tujcev, kjer podjetja opozarjajo na prevelike administrativne ovire, dolgotrajne postopke in po njihovem mnenju tudi na primere »dvojnega kaznovanja podjetij«. Težave ostajajo tudi pri čezmejnem opravljanju storitev.
Od vlade zato pričakujejo predvsem jasnejše časovnice izvajanja ukrepov, zapisanih v koalicijski pogodbi. Šimonka je ob tem poudaril, da interventni zakon za razvoj Slovenije vsebuje več rešitev, ki jih gospodarstvo ocenjuje kot potrebne in koristne.
Seje sta se udeležila tudi državna sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport Leon Korošec in Štefan Kušar.
Korošec je poudaril, da se na ministrstvu zavedajo pomena rednega dialoga z gospodarstvom. Kot je dejal, je prav gospodarstvo temelj ustvarjanja dodane vrednosti in s tem tudi pomemben vir prihodkov, iz katerih se financirajo javne storitve in širša blaginja države.
Med ključnimi nalogami za prihodnji razvoj Slovenije je izpostavil predvsem tehnološki napredek domačega gospodarstva. Po njegovih besedah bo treba okrepiti robotizacijo in avtomatizacijo, spodbuditi širšo uporabo umetne inteligence ter ustvariti boljše pogoje za razvoj zagonskih podjetij.
Priložnost vidi predvsem v tesnejšem povezovanju mladih, inovativnih podjetij s slovensko industrijo. Zagonska podjetja imajo po njegovi oceni številne dobre projekte in ambiciozne načrte, v sodelovanju z uveljavljenimi podjetji pa bi lahko pomembno prispevala k nadaljnjemu razvoju gospodarstva.
"Slovenija ne sme ostati proizvajalec za druge"
Poudaril je tudi pomen razvoja lastnega znanja in izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Slovenija po njegovem mnenju ne bi smela ostati predvsem proizvajalec za druge, ampak bi morala samozavestneje razvijati in na tujih trgih prodajati lastne izdelke, tehnologije in rešitve.
Med druge prednostne naloge je uvrstil zmanjševanje administrativnih bremen in hitrejše postopke, nadaljnji razvoj lesarske industrije s poudarkom na izdelkih z višjo dodano vrednostjo ter učinkovitejše črpanje in uporabo evropskih sredstev.
Na GZS tako dosedanje poteze vlade ocenjujejo kot korak v pravo smer, vendar poudarjajo, da bo za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ključna predvsem hitra in učinkovita izvedba napovedanih ukrepov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
