Gospodarska gibanja ugodna, a Slovenija pada na lestvici konkurenčnosti
Gospodarska gibanja v Sloveniji v začetku drugega četrtletja ostajajo ugodna, hkrati pa je država na lestvici konkurenčnosti IMD zdrsnila za 3 mesta.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kratkoročni kazalniki kažejo, da so gospodarska gibanja v začetku drugega četrtletja ostala ugodna. Potrošnja gospodinjstev je rasla, maja pa se je zaradi cen goriv spet okrepila tudi inflacija, v najnovejši številki publikacije Ekonomsko ogledalo ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Izvoz je bil v prvih štirih mesecih medletno realno za 2,8 odstotka višji, proizvodnja predelovalnih dejavnosti pa za 1,7 odstotka. Na razmeroma visoko medletno rast plač vplivata dvig minimalne plače in izvajanje plačne reforme. Javnofinančni primanjkljaj pa je bil višji kot lani, saj so odhodki za plače in transferje zrasli za 12,2 odstotka.
Padec na lestvici konkurenčnosti
Kljub trenutno ugodnim kazalnikom pa se je Slovenija na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD med 70 državami uvrstila na 49. mesto in nazadovala za tri mesta. Najboljšo uvrstitev je zabeležila pri infrastrukturi (38. mesto), najslabšo pri poslovni učinkovitosti, največji padec pa na področju vladne učinkovitosti.
"Ključno letošnje sporočilo IMD je, da so za gospodarski uspeh ključne močne institucije in sposobnost obvladovanja negotovosti in šokov. Konkurenčna prednost države je vse bolj odvisna tudi od institucionalne verodostojnosti, prilagodljivosti in odpornosti," je izpostavila Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja.
V stebru gospodarske uspešnosti je država padla na 42. mesto zaradi upočasnitve rasti in slabše odpornosti na cikle ter višjih cen najemnin in bencina. V mednarodni trgovini je pridobila dve mesti in zasedla osmo mesto, pri mednarodnih investicijah pa je ostala na nizkem 58. mestu.
Največji padec v stebru vladne učinkovitosti
V stebru vladna učinkovitost je Slovenija zabeležila največji padec, za sedem mest na 55. mesto. Največji padci so bili pri poslovni zakonodaji, učinkovitosti upravljanja državnih podjetij ter zaposlovanju tujcev. Kot konkurenčno slabost Uršič izpostavlja delovno zakonodajo, pri čemer so podjetja verjetno upoštevala lansko uvedbo zimskega regresa in povišanje minimalne plače.
V stebru poslovna učinkovitost je država padla na 56. mesto. "Nominalno je bila zabeležena rast produktivnosti, vendar relativno premalo, da bi to lahko bila naša konkurenčna prednost," je pojasnila Mateja Drnovšek z ljubljanske ekonomske fakultete. Močno so se poslabšale tudi zaznave glede razpoložljivosti usposobljene delovne sile.
Med glavnimi razvojnimi izzivi Slovenije raziskovalki izpostavljata izboljšanje kakovosti javne porabe, prehod v inovacijsko podprto rast, dvig produktivnosti ter učinkovito in predvidljivo institucionalno okolje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
