FOTO: Barabam so rezali uhlje, za kazen tudi ob vinograd
Včasih je v naših vinskih goricah veljal svojevrsten red. Tistim, ki se ga niso držali, pa je trda predla. Pravila, zapisana v Gorskih bukvah, so bila namreč za vse vinogradnike sveta. Spominu na prvo obsežnejše pravno besedilo v slovenskem jeziku so se v petek poklonili v kraju, kjer je nastal. Na Raki oziroma natančneje na Cirju pri Raki, kjer je pod okriljem raških vinogradnikov potekal jubilejni, že 10. Cvičkov večer.
Ime slikovite posavske vasice je v svet ponesel tedanji raški župnik Andrej Recelj, ki je leta 1582 iz nemškega v slovenski jezik prevedel gorskopravni zakon. Tovrstne zakone so namreč, kot je pojasnil priznani zgodovinar prof. dr. Stane Granda, poznale praktično vse dotedanje vinogradniške pokrajine srednje Evrope, z Recljevim prevodom pa se je Raka trajno vključila v zgodovino vinogradniške kulture.
"To pravo je pri nas delovalo vse do leta 1848 oziroma vse do odprave fevdalizma. Šlo je za ljudsko oblast v najboljšem smislu besede, ki je delovala strogo po zakonu. Zakon je imel 52 členov in v njih je natančno pisalo, kako se mora ravnati v določenem primeru," je o vsebini Gorskih bukev na tradicionalni okrogli mizi v okviru Cvičkovega večera povedal Granda.
Posebnost tega prava je bila, da prevzemniki vinogradniških parcel, ki so jih zainteresiranim ne glede na poreklo ali družbeni položaj dali zemljiški gospodi, niso bili podložniki. Šlo je namreč za enakopravno skupnost sogovornikov, medsebojne zadeve pa so urejali na podlagi določil že prej omenjenega gorskega prava, ki je določal tudi stroge kazni za kršitelje. Od denarnih do, za današnje razmere, zelo rigoroznih, kot je rezanje ušes.
Več o tem pa v četrtkovem Dolenjskem listu!
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
