Na semiški slovesnosti ob 20-letnici Demosa so sinoči nekdanji dejavni udeleženci demokratičnih sprememb v Beli krajini opozorili tudi na nujnost sprejema zakona o razvojni podpori Beli krajini in na tamkajšnje razvojne zagate. Bela krajina nujno potrebuje državno pomoč, poudarja semiški župan in nekdanji predsednik Demosa v Beli krajini Ivan Bukovec.

Kot je povedal na včerajšnji slovesnosti Dvajset let od ideje Demosa - Kje je Bela krajina danes?, so v dveh desetletjih v Beli krajini veliko naredili, zgradili so infrastrukturo, ceste, vodovode, šole, vrtce in drugo, pri tem pa so vsa leta pogrešali tehtnejše sodelovanje države.

Vprašanje njenega sodelovanja je ostalo nerešeno, zato od nje pričakujejo, da s čimprejšnjo zgraditvijo ceste tretje razvojne osi izboljša povezanost Bele krajine z ostalimi deli države oz. obnovi ceste, med katerimi je opozoril na po njegovi oceni mestoma skoraj neprevozno, leta 1988 zgrajeno in temeljite obnove potrebno tako imenovano Partizansko magistralo.

Elektrifikacija Bele krajine, ki poteka le preko Gorjancev, je nezadostna, Belokranjci tudi nimajo plinovoda, zato od vlade pričakujejo razmislek o navezavi na tako imenovani balkanski plinovod, ki bo potekal mimo bližnjega hrvaškega Bosiljeva, je nadaljeval Bukovec.

V Beli krajini se otepajo z gospodarskimi težavi, tamkajšnja podjetja nimajo denarja za naložbe, posojil zanje ne dobijo, brez državne pomoči pa bodo ostala brez posla. Pri številu brezposelnih območje s 15 odstotki močno presega regijsko povprečje, semiška Iskra je s 1700 zaposlenih padla na dobrih 500, zaposlenost je znatno upadla v metliški Beti, črnomaljski Danfoss je v negotovosti, strokovnjaki se odseljujejo, belokranjsko gospodarstvo pa se tako rekoč ruši, je podčrtal Bukovec.

Dotaknil se je tudi vprašanja nedonosnih gozdov in vse večjega zaraščanja kmetijskih površin, saj se je po njegovih podatkih zaraščenost semiške občine, ki je pred drugo svetovno vojno znašala približno tretjino, v zadnjih letih zvišala na 80 odstotkov, na državni ravni pa ne storijo ničesar, da bi se je lotili s čiščenjem, je opozoril.

Ker se Bela krajina na repu Evrope ob schengenski meji nima kam obrniti, vse navedeno pa terja vladno pomoč, so na slovesnosti začeli zbirati podpise v podporo zakonu o razvojni podpori Beli krajini, ki so ga vodstva vseh treh belokranjskih občin v pismu vladi predlagala v lanskem oktobru, zbiranje podpisov pa bodo nadaljevali tudi na spletu, je še povedal Bukovec.

Današnje slovesnosti sta se udeležila tudi prvi predsednik vlade RS, podpredsednik Demosa in sedanji evropski poslanec Lojze Peterle ter nekdanji član predsedstva RS Dušan Plut. Po Peterletovih besedah je potrebno, če ne gre z običajnimi ukrepi, ki bi morali zmanjšati razvojne razlike, sprejeti poseben zakon, ki ga morali sprejeti tudi za druge pokrajine.

Kot je dejal, je to mogoče pot, hkrati pa je poudaril, da mu je žal, da je bila dosedanja politika glede tega relativno neučinkovita, saj je območij, kot je Bela krajina, v Sloveniji več.

Glede Demosa je dejal, da je bil pred dvajsetimi leti Demos edina demokratična alternativa, Bela krajina pa je takrat za slovensko samostojnost in demokratizacijo opravila svoj delež.

Po Plutovem mnenju Bela krajina razvojno bistveno zaostaja za drugimi slovenskimi pokrajinami, po nekaterih podatkih tudi za Pomurjem, ki je prišlo do posebnega zakona o razvoju, zato sodi, da ta robna in obmejna pokrajina zasluži poseben zakon, s katerim bi država v njen razvoj vložila več sredstev. Gospodarsko sodelovanje Bele krajine s sosednjimi hrvaškimi regijami je po Plutu zelo skromno, tako, da je območje prikrajšano tudi z omenjenega in prometnega vidika, je opozoril.

Kot je ocenil, je dvajset let od ustanovitve Demosa minilo zelo hitro, njegov osnovni cilj kot udarne moči osamosvojitve so dosegli, Slovenci so prišli do svoje države, katere vsebine še niso zapolnili, predvsem pa ga skrbijo prevelike socialne in regionalne razlike, ki jih takrat, ko so snovali samostojnost niso pričakovali in si jih niso želeli, je še povedal Plut.

Arhiv Dolenjskega lista